Ali obstaja kakšen poklic, ki ga Jezus ne bi dobro opravljal, za katerega nima primernega talenta? Sodeč po današnjem evangeliju bi bil Jezus slab politik. Politik zelo pazi na besede, kako in kaj bo izrekel. Noče se zameriti. Tudi tisto, kar ni res, zavije v celofan leporečja, da izgleda resnično. Resnica naj bo takšna kot je.

Jezus pa direkten in iskren; nobenega leporečja, ampak resnica takšna kot je: jasna in razumljiva. Od začetka do konca svojega zemeljskega delovanja dosledno živi to, kar je učencem razodel z besedami: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Na drugem mestu pa: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

Naša ušesa so navajena besed, ki obljubljajo; besed, ki govorijo o uresničenju naših želja in pričakovanj; besed, ki govorijo o rešitvi vseh težav; besed, ki obljubljajo svetlo prihodnost; besed, ki govorijo o odpravi vseh krivic, revščine in vsega drugega, s čimer nas življenje bremeni ali nas potiska v to in ono negotovost. V družbi velja pravilo, da se ne sme govoriti odkrito, ampak zavito. Ko gre za odnose z javnostjo, Bog ne daj, da bi povedali vso resnico, ampak jo je treba prilagoditi trenutni situaciji, da si ne pokvariš ugleda in ne narediš škode. V ta namen je opravičljiva tudi laž, ne samo prikrivanje in zamolčanje.

Ljudje pa nasedamo. Pustimo se zavajati, za drag denar kupujemo lažne obljube in nekritično nasedamo oglasom, čeprav se potem velikokrat držimo za glavo. Zmanjka nam zdrave razsodnosti, ki bi nam pri presojanju vsega, kar nam kdo obljublja, velikokrat pomagala, da ne bi padali v lahkovernost.

Evangelij, ki smo ga brali, pa zveni čisto drugače. Zdi se, kot da Jezus s svojim načinom bolj odbija, kot privablja, brez vsake taktnosti, kot da ni še nikoli slišal nobene reklame. Kdor ima rajši tega in tega človeka kot mene, ni mene vreden. Kateri politik bo izrekel kaj takega.

Jezus v zvestobi resnici ne obljublja ne lahkega ne mirnega življenja, tudi ne uspešne kariere, ne dobre službe, ne slave in priljubljenosti med sodobniki. Celo nasprotno: govori, da bo tisti, ki mu bo sledil, preganjan, odrinjen, zadnji na družbeni lestvici.

Kaj nam s tem sporoča?

Najprej to, da se zanj ne moremo odločati po merilih in normah sveta. Svet je kakršen je, dober in slab in predvsem zaznamovan z grehom Greh pa nujno prinaša stiske in trpljenje. Človek se jim ne more izogniti. Sovraštvo, zavračanje, odrivanje, celo mučeništva, so še posebej dota nas kristjanov. Jezus tega ne prikriva in zato tudi ne zavaja. Če hočemo biti dosledno zavzeti resnici, jih moramo sprejemati nase in jih nositi s seboj skozi življenje. Jezus želi biti v središču naših odločitev, saj ve, da bomo samo z njim zmagovali nad zablodami in nad zlaganostjo tega sveta. Jezus zato mora nujno imeti prednost pred denarjem oblastjo, užitkom, nad slavo in častjo. Imeti mora prednost pred vsemi teorijami in miselnimi tokovi, ki bi nam jih vsiljevali lažni preroki tega sveta. Vse, kar se ne sklada z evangelijem je nujno zavračati, sicer drvimo v pogubo. Zato ta Jezusova doslednost in direktnost. To ni grobost, pač pa je tudi to del njegove »ljubezni do konca«.

Fran Likar, župnik