Štiridesetdnevni postni čas pred Veliko nočjo je za verne ljudi čas poglabljanja v bistvene resnice o Bogu in človeku. Tako smo prosili glavni mašni prošnji, da bi se bolj in bolj poglabljali v Kristusovo odrešenje in se resnično spreobrnili. Obenem vsako leto na začetku postnega časa beremo evangelij o Jezusovem štiridesetdnevnem bivanju v puščami in o tem, kar je tam doživljal. To nam pove, da je pot do resničnega spreobrnjenja zahtevana. Težko in zahtevno jo delajo mnoge skušnjave, ki hočejo človeka spraviti s poti, da ne bi dosegel cilja. Skušnjave pomenijo tudi določeno trpljenje; trpljenju pa se seveda izognemo, če se le da. Zato si marsikdo na to štiridesetdnevno potovanje sploh ne upa stopiti. Kdo si želi trpljenja, lakote in prezira? Pepeljenje na pepelnično sredo ostane le del folklore in navda, ki se nas drži iz otroštva.

Človek brez trdnega hotenja in močne volje odpove že pri prvi skušnjavi: skrbi za telo. Sem spada pretirana skrb za materialne dobrine, imeti več kot potrebuješ. Postiti se ne pomeni stopiti v šolo hujšanja, ampak uriti se v odpovedi uživaštvu, razvadam, požrešnosti.

Druga skušnjava je nečimrnost, pri nas smo včasih uporabljali pojem gizdavost. Gre za človekovo naprezanje pridobiti si občudovanje; iskati prestiž, ki sloni na stalnem izključevanju tistih, ki po mojem 'niso nič'. To je tisto ihtavo iskanje pet minut slave, dostikrat na račun odrivanja, omalovaževanja in poniževanja drugih. Ta skušnjava za kristjane pomeni veliko nevarnost, da si lastimo Boga s svojimi predstavami in pričakovanji, da se mora Boga pokazati z vidno, otipljivo močjo in čudeži, če je res Bog. Hočemo, da nas posluša, namesto da bi mi poslušali njega. Zdravilo je jasno: Božja beseda v Svetem pismu. Moči tega zdravila se zaveda tudi hudič sam in se ga obenem boji. Hudič kot skušnjavec dobro pozna Sveto pismo. Ali smo kdaj v zadregi, ko moramo priznati, da hudič bolje pozna Sveto pismo kot mi, ki si včasih radi domišljamo, kako vse vemo in poznamo? Ali ni pravo posnemanje hudiča zahtevati od Boga, naj se javno izkaže, naj razreši neko stisko, če je res Bog? Skušnjavo nečimrnosti bomo laže premagali, če bomo bolje poznali Jezusove odgovore v evangeliju.

Tretja skušnjava je nadutost. Postaviti se na raven vzvišenosti kakršnekoli vrste, domišljati si, da nisem del življenja navadnih smrtnikov ter vsak dan moliti kot je molil farizej v templju: 'Gospod, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje.' Ta molitev mnogim tudi zelo pobožnim kristjanom nikakor ni tuja.

Po besedah papeža Benedikta XVI. so to tri skušnjave, s katerimi se kristjan sooča vsak dan. Tri skušnjave, ki hočejo razvrednotiti, uničiti in odtrgati veselje in svežino evangelija; ki nas zapletajo v zanke greha. Po skušnjavah, ki jih je Jezus zavrnil, ga je hudič za nekaj časa pustil, poroča evangelist Matej. Prosimo Gospoda, naj skušnjave, ki napadajo nas, premagujemo z Njegovo močjo, z branjem in premišljevanjem Njegove besede; z molitvijo, dobrodelnostjo in postom. Amen.

Franc Likar, župnik