Jezus danes postavi pred nas tri podobe pravega kristjana: sol, luč in mesto na gori. Kaj je vsem trem skupno? To, da niso namenjene same sebi, ampak pravo vrednost dobijo z odnosom, v povezavi z drugimi.

~ Sol se uporablja v kuhinji. Vendar je ne bomo nikoli jedli same. Uporablja se zato, da se z njo hrani izboljša okus, da iz jedi izvabi najboljše. Ima pa še druge dobre učinke: da se hrana ne pokvari; posujemo jo po ledeni cesti in je naša vožnja bolj varna. Sol ima torej svojo resnično vrednost takrat, kadar koristno učinkuje na svojo okolico.

~ Luč ali svetilka. Njena vrednost je v svetlobi, ki jo širi v okolico. Zaradi te lastnosti svetilke lahko prepoznavamo predmete in ljudi tudi ponoči, v temi. Ni bistvo v tem, da vidimo svetilko, temveč, da se nam po njenem delovanju svet okoli nas pokaže, kakršen je.

~ Podobno velja za mesto na gori. Mesto na gori je vidno, te vabi k sebi. Mesto, ki ga popotnik vidi, mu je orientacija na poti, pa tudi priložnost, da se v njem ustavi in odpočije.

Te tri podobe tako razkrivajo, kakšno je pravo mesto kristjana v tem svetu in kakšno je naše poslanstvo. Hvala vsem, ki ste se odzvali na razmišljanje o pomenu ŽPS prejšnjo nedeljo. Ne samo člani ŽPS, vsak vernik, mi vsi, smo poklicani, da smo to, kar nam je sedaj povedal Jezus: sol, luč in mesto na gori. S tem, ko dejavno živimo svojo vero, današnjemu svetu kažemo pravo smer in srečno prihodnost, da bo svetloba zmagovala nad temo, v katero je zabredel. Vsi smo odgovorni, kaj se dogaja z našo družbo, z našo kulturo, ki se je rodila in stoletja rasla iz krščanskih korenin. Zaradi mlačnega in neživljenjskega krščanstva, ki sem ga zadnjič imenoval, da postaja le še servis za nekaj uslug, nastaja prazen prostor, ki pa ne bo ostal prazen, ker ga bodo zapolnile tuje kulture, tuje navade in vere. Na koncu tudi prazne cerkve ne bodo ostale prazne, ampak bodo v njih našli prostor drugi ljudje. Mlade generacije, ki nepremišljeno zapuščajo Cerkev in so opustili krščansko življenje navadno trdijo, da nimajo nič proti njej. O cerkvi tudi ne govorijo slabo, lahko da so ji celo naklonjeni. Toda to je daleč premalo. To vere ne bo ohranilo. »Kdor ni za nas, je proti nam«, je rekel Jezus učencem ob neki priliki.

V takem času smo se znašli. Časi so kakršni so in so takšni, kot smo ljudje. Nove in boljše čase, tudi čase za vero, ustvarjamo mi. Zaupati moramo, da je prav v nas še vedno dovolj moči, da ohranimo kar je krščansko, kar je dobro in Božje. K temu nas vabi Cerkev, ko želi da sodelujemo kot člani ŽPS in poslanstva, ki nam ga razkrivajo.

Dejavnosti in opravil v župniji je cela paleta in ta je potrebno opraviti.

Nekaj besed o tem. Naš ŽPS sestavljajo predstavniki sosesk. Iz vsake po dva: eden za področje liturgije oz. sodelovanja pri maši, in eden za področje opravil, kot so krašenje, čiščenje in drugo urejanje prostora. Predstavniki sosesk za liturgijo sestavljajo liturgično skupino. S tem namenom ste povabljeni, da se v soseskah vsi, ki ste pripravljeni prispevati svoj delež na teh dveh področjih, zberete na sestanku. Predstavniki ste sporočili kdaj in kje:

Prva soseska – Gradišče v sredo, 11. 2. po maši v učilnici nad zakristijo.

Druga soseska (Šibeniška, Lavričev trg, Stritarjeva, Ul. Quiliano) v torek, 10. 2. ob 18.30 v učilnici

Prav tako v sredo, 11.2. šesta soseska: Lokavška cesta, Župančičeva ulica, Goriška ter Gregorčičeva od Cerkve v smeri pokopališča zvečer po maši v učilnici v kleti župnišča.

Četrta soseska jutri – v ponedeljek, 9.1. ob 19. uri v učilnici.

Tretja in peta soseska (Tovarniška, Lokarjev drevored, Gregorčičeva do cerkve, Prešernova in Ul. 24. septembra) se dobijo v torek, 17.2. ob 19. uri v učilnici. To je napisano tudi na oglasni deski.

Poleg predstavnikov sosesk so ne glede na sosesko še predstavniki drugih skupin, ki jih predlagajo člani: predstavnik pevskega zbora, predstavnik mladih, predstavnik ŽGS, predstavnik katehetskega zbora in voditeljica Župnijske Karitas.

ŽPS pa se sestane vsaj nekajkrat letno. Predstavniki posameznih skupin na seji ŽPS poročajo o svojem delu in načrtih za prihodnost. ŽPS se tako z njihovim delom seznanja in usklajuje za prihodnost. ŽPS se seznanja tudi z dejavnostmi, ki zadevajo dekanijo, škofijo ali pa širše in odgovarja na pobude, ki iz teh krogov prihajajo in se tičejo tudi življenja vernikov po župnijah. Tak primer je bilo sveto leto, ki smo ga obhajali lani, pred nami pa je denimo obhajanje 50. letnice koprske škofije, ki bo v letu 2027.

Verjamem, da s sodelovanjem vsakega v dejavnosti, kjer ve, da zmoremo še naprej živeti župnijo, ki nam bo v veselje in ponos, predvsem pa v zveličanje nas vseh.

Franc Likar, župnik