»Ohranil bom ljudstvo, ki bo zaupalo v Gospodovo ime.« Tako prerok Sofonija v današnjem prvem berilu napoveduje prihodnje čase izvoljenega ljudstva. Bog svoje ljudstvo ohranja, vodi in poživlja na svoj način: ne tako, da izbira velike in močne, ampak, kot pravi apostol Pavel v drugem berilu: Bog si izbira to, kar je v očeh tega sveta majhno in nepomembno, celo zaničevano.

Morda ste v preteklih dneh že kje zasledili informacijo, da bomo po naših župnijah v prihodnjih tednih sestavljali oziroma obnavljali Župnijske pastoralne svete za naslednje petletno obdobje. O tem smo se v preteklem tednu pogovarjali na več ravneh, tudi na srečanju našega ŽPS. ŽPS je za življenje in delovanje župnije ključnega pomena, kar bo v prihodnosti postajalo še bolj izrazito. Prvi razlog je ta, da nas je duhovnikov vse manj in bodo tudi velike župnije ostajale brez svojega duhovnika. Mimogrede naj omenim podatek, da je povprečna starost duhovnikov v naši škofiji 65 let. Duhovnikov, mlajših od 35 let je 6; starejših od 76 let pa 37. Od teh se še mnogi trudijo pri pastoralnem delu na župnijah.

To pa ni edini razlog za pomen in nujnost ŽPS in ŽGS. Vključenost vernikov v dejavno življenje Cerkve spada k njenemu bistvu. Prva Cerkev, ki je nastajala po Jezusovem vstajenju niso bili duhovniki in škofje, ampak skupnosti vernikov, ki so, kot beremo na mnogih mestih že v Apd, živeli in delali kot bratje in sestre v medsebojnem sožitju in sodelovanju. Na ta način so sami živeli vero v Kristusa in zanj navduševali druge ljudi.

Hvala vsem, ki danes opravljate svoje poslanstvo v ŽPS in ŽGS v korist skupnosti in iz ljubezni do Boga v njegovo slavo. Hvala vsem, ki ste to poslanstvo opravljali v preteklosti. Vsem, ki jih ni več med nami, pa naj Gospod nakloni večni mir pri sebi.

Kakšno Cerkev in kakšno župnijo danes gradimo mi? Na srečanju, ki smo ga imeli duhovniki v preteklem tednu, je predavatelj izpostavil dva modela župnije, med katerima se moramo odločati: ali župnija kot povezana skupnost ali pa župnija kot servis, uporabil je izraz supermarket. Prideš po nekaj, kar potrebuješ: krstni list, potrdilo za botra, naročiš mašo, prideš k maši in greš. Ob tem te ne zanima, kako je poskrbljeno za sodelovanje pri maši, za urejenost prostora, za streho na cerkvi, za bivanje duhovnika. Žal se ta model župnije vse bolj vsiljuje in se zdi vse bolj normalen. Toda ta model bo poguben, če postane prevladujoč. Prav ŽPS in z njim ŽGS ta model presegata. S tem ko člani povezujejo vse, ki ste pripravljeni pomagati pri rednih opravilih in sodelovanju in mnogo dela opravijo sami, gradijo skupnost in ohranjajo župnijo pri življenju. Vse bolj opažam, da oba sveta potrebujeta okrepitve, mlajše moči in večje število. Mislim tudi na starše veroučencev, mislim na mlade. Ni prav, da to delo prepuščamo starejšim, ki ne zmorejo več toliko kot mladi. Ne recimo: »Saj so še drugi, saj nisem samo jaz.« To ni izraz ljubezni do bratov in sester, to ne gradi skupnosti. Če veš, da so še drugi, potem jih nagovori in povabi.

Vsi ste povabljeni. Nagovorjeni ste tukaj, nagovorjeni boste v naslednjih dneh, ko vas bo povabil kdo od članov ŽPS. Prosim vas, ne recite mu: »Saj so še drugi:« S člani ŽPS-ja smo sprejeli predlog, da bi se vsi, ki hodite v cerkev in ste del naše župnije, srečali po soseskah in se pogovorili o teh vprašanjih, dali pobude in sprejeli odločitve. Prav vsak spada v eno od sosesk. Če kod ne ve, lahko pogleda v pisna oznanila, kjer so vsakič, ko je napisana dežurna soseska za naslednja dva tedna, naštete tudi ulice, ki spadajo v določeno sosesko. Tudi tisti, ki živite v Šturjah ali v kateri od sosednjih župnij, se priključite eni od sosesk. Prihodnjo nedeljo, 8. februarja bo tukaj ustno in na oglasni deski objavljen kraj, dan in ura srečanja za vsako sosesko. Srečanja bodo v tednu med 8. in 14. februarjem. Prav tako vsak od vas lahko povabi še koga, ki ga redkeje vidite v cerkvi.

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na najpomembnejše. Smo skupnost. Ki nas ne povezujejo samo človeški dogovori. Povezuje nas skupna vera in pripadnost Kristusu, ki nam v ta namen pošilja Svetega Duha, moč od zgoraj. Z njim smo zaznamovani pri krstu in birmi in on oživlja naša prizadevanja. V ta namen vas tudi vse vabim k molitvi: kot posamezniki, kot družina in župnija. V cerkvi bomo v tem mesecu večkrat molili po obhajilu posebno molitev, ki jo bomo imeli na projekciji, kakor imamo pesmi. Vsem želim veliko odprtosti, plemenitih misli in spodbudnih besed.

Franc Likar, župnik