Današnjo nedeljo, tretjo med letom, zaznamujejo tri sporočila, ki so nam podana v premišljevanje in spodbudo.

Ob sklepu molitvene osmine za edinost kristjanov obhajamo svetovni ekumenski dan. Navezuje se na Božjo besedo, najprej na besede apostola Pavla v drugem berilu. Vernike spodbuja, naj se trudijo živeti po Kristusovem nauku in zgledu, ki je isti za vse. Ne pripadamo različnim učiteljem, ki bi jih izbirali sami ali nam jih drugi vsiljujejo, naš prvi učitelj mora biti Kristus, šele od njega zajemajo vsi drugi. Neka pripoved iz druge svetovne vojne omenja neko vas v Prekmurju, kjer so živeli katoličani in protestanti, ne v posebno prijateljskih odnosih, Ko pa je prišla s strani agresorjev nevarnost, so stopili skupaj in si pomagali. Med njimi je nastal izrek: »Kristus je umrl na enem križu, ne na dveh.« To je pomembna resnica: Jezusov križ je eden za vse. Da bi to razumeli, nam je najbolj potrebno spreobrnjenje srca, kakor nas poziva Jezus na začetku svojega javnega delovanja v današnjem v evangeliju: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« To je poziv k novemu načinu mišljenja in ravnanja. In kje začne Jezus to svoje poslanstvo? V poganski Galijeji. Tam, kjer Boga ne poznajo in kjer jih Bog ne zanima. Galileja v očeh Judov ni bila ugledna dežela. Za Jude so bili Galilejci slabi ljudje, zdraharji in sprti med seboj. Zato so bili odrinjeni na rob. Tu, na robu, se začne Jezusovo poslanstvo. V tem je jasno sporočilo, da prenova in nov začetek ne prihajata iz človeške moči, ampak ju prinaša Jezus. Človek pa ju lahko sprejema s ponižnostjo in odprtostjo.

25. januarja vsako leto obhajamo praznik spreobrnitve apostola Pavla, velikega misijonarja in graditelja edinosti. Pavel je bil najprej preganjalec kristjanov, prepričan, da brani Boga. A ko ga je na poti v Damask obsijala Kristusova luč, se mu je odprlo srce. Iz sovražnika je postal brat. Iz nasprotovanja edinost. Ob Pavlem zgledu danes sklepamo teden molitve za edinost kristjanov. Da bi premagovali tiste drže, ki povezujejo in združujejo. Da se ne bi ustavljali ob napakah drugih, ampak bi drug ob drugem odkrivali dobro. Kakor je Jezus poklical učence: Petra, Andreja, Jakoba in vse ostale: »Hodite za menoj!«. Hoditi za Jezusom pomeni povezovati, graditi, imeti isto mišljenje.

Tretje oznanilo današnje nedelje pa je nedelja Božje besede. V današnjem prvem berilu in evangeliju se sta omenjeni dve deželi: Zabulonova in Neftalijeva, že omenjeni kot poganska Galileja. Njim je namenjena Božja beseda: vesela obljuba odrešenja: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč!« To so besede, ki smo jih brali na božič. Besede, ki jih je Bog izrekel v davni preteklosti, so se v božični noči izpolnile. Takšna je vsaka Božja beseda: se uresniči, ni prazna obljuba. Tako je tudi z besedami, ki jih polaga v srce vsakega od nas. To so besede upanja, besede njegove navzočnosti. Bog želi, da se njegove besede utelešajo v našem življenju, da postajajo »meso«, da mi sami postajamo vedno bolj Božji. Zato povsod in vsak trenutek vstopa v naše življenje, kjer se borimo med dobrim iz zlim. Da bi mu zmogli slediti, nas vabi v skupnost, v občestvo, v bratstvo, Kolikor smo med seboj bratje in sestre, toliko smo lahko tudi njegovi.

Franc Likar, župnik