Na nedeljo Svete družine nas Božja beseda popelje v zelo resen in hkrati zelo človeški trenutek: v beg Svete družine v Egipt. To ni idilična podoba družine, ampak družine v nevarnosti, v negotovosti, pred nejasno prihodnostjo. In prav tu se razkrije in pride do izraza temeljna drža Svete družine: POSLUŠNOST BOGU.

Evangelij pravi, da se Jožefu v sanjah prikaže angel in mu reče, naj beži v Egipt. Jožef z angelom ne razpravlja, ne išče dodatnih pojasnil in navodil, se ne obotavlja, ampak preprosto uboga, vzame dete in njegovo mater in se umakne v Egipt.

Jožef je mož poslušnosti. Njegova poslušnost ni posledica negotovosti in šibkosti, ampak prav nasprotno: njegove preudarnosti in poguma. Poslušnost ni slepa podreditev, ampak zaupanje in gotovost, da tisti, ki naroča, ravna prav. Jožef zaupa, da Bog vidi dlje kot vidi on sam. Ne razume vsega, toda ve, komu verjame. Njegova poslušnost ni pasivnost. Jožef je dejaven, pogumen in odgovoren v ravnanju. Poslušnost pomeni zaupati Bogu bolj kot lastni varnosti in načrtom.

Ob Jožefu stoji Marija. Tudi ona je žena poslušnosti. Njena poslušnost se začne pri oznanjenju: »Zgodi se mi po tvoji besedi!« Marija zaupa Bogu in hkrati zaupa svojemu možu. Tudi to ni brez pomena. Tudi ona zapusti dom, varno okolje in gre v tujo deželo, v Egipt. To je skupno Jožefovo in Marijino zaupanje in iskanje Božje volje.

In tu je tudi Jezus, Božji Sin. Tisti, ki bi pravzaprav lahko najbolj ukazoval, se najbolj pusti voditi, ko postane otrok, v vsem odvisen od svojih staršev. Njegova poslušnost se, ko bo postal polnoleten in odrasel, ne bo končala tu ampak bo šla do križa. Njegova poslušnost je pot do odrešenja.

Sveta družina nas nagovarja zelo konkretno. Mnoge družine živijo v številnih negotovostih; pravzaprav je s to ali ono zaznamovana vsaka družina: skrbi za delo in hitenje, razdrobljenost časa, pritiski družbe, neštete zaskrbljenosti zaradi otrok pogosto ranjeni odnosi. Zdi se, da je tudi poslušnost le še dodatno omejevanje svobode. Toda Sveta družina nam kaže, da je v resnici prav poslušnost pot v svobodo. Pot v Egipt se je izkazala kot pot rešitve. Poslušnost Bogu osvobaja, ker nas postavlja v resničnost, katere pogosto ne poznamo in se je ne zavedamo. Za vsako družino je poslušnost Bogu bistvena. Ko v družini znamo poslušati Boga: v molitvi, prejemanju zakramentov, branju Božje besede, poslušanju glasu vesti, se bogatijo in krepijo tudi medsebojni odnosi družinskih članov.

Poslušnost ne pomeni le, da otroci ubogajo starše. Poslušnost ni le uboganje ukazov. Je učenje poslušanja, spoštovanja in potrpežljivosti. Za otroke poslušnost staršem ni ponižanje, ampak učenje zaupanja in odgovornosti. Za zakonce je poslušnost skupno iskanje poti in odkrivanje Božje načrta.

Sveta družina ni bila popolna v smislu udobja, ampak v zaupanju in poslušnosti. Naj nam Jožef izprosi srce, ki zna poslušati in storiti. Naj nam Marija izprosi zaupanje, ki se na poti ne boji. Naj nas Jezus nauči poslušnosti, ki daje pravo življenje.

Franc Likar, župnik