Z današnjo prvo adventno nedeljo vstopamo v novo cerkveno leto. Med tem, ko se začenja novo bogoslužno leto, se koledarsko leto bliža koncu. Sklepa se še en krog. Na drevesnem deblu vsako leto, ki se izteče, pusti svojo sled. To vidimo na vsakem odžaganem deblu. Pokaže se celo to, koliko je drevo v enem letu napredovalo, kakšna je bila njegova rast. Vse, kar biva, je zaznamovano s sledovi časa. Kakšno sled pušča iztekajoče leto v nas; kakšne sledi v nas pušča čas, ki ga preživljamo. Koliko smo v čem napredovali.

To so večna vprašanja na prehodu, ko eno mineva in prihaja drugo. Božja beseda, s katero se srečamo danes na pragu adventa, nas spodbuja in nam naroča, naj bomo dejavni oblikovalci časa, ki nam je dan in je pred nami. Čas je nekaj praznega, nič ne pomeni, dokler se v njem nekaj ne zgodi, dokler ni z nečim napolnjen. Najprej je potrebno čas, v katerem smo, poznati in ga budno spremljati, kakor pravi apostol Pavel v današnjem drugem berilu. Z razumom in spoznanjem, ki ga imamo, pa moramo razločevati, kaj je za naš čas dobro in kaj je slabo. Ob tem spoznanju pa morami biti aktivni oblikovalci časa in ga napolniti z dobrim. To imamo kot od Boga zaupano poslanstvo.

Evangelij nas na to spomni s tremi podobami.

Noetova zgodba. Noetovi sodobniki so svoje življenje zožili na »jesti in piti«, na dobro počutje in ugodje. Niso razumeli časa in okoliščin v katerih so se znašli. To je bila zanje usodna napaka, zaradi katere so bili v vesoljnem potopu pokončani. Zakaj se niso pravi čas zdramili? Ker bi to od njih zahtevalo spremembe, drugačno razmišljanje, spreobrnjenje. Koliko časa in energije porabimo zase, za svoje ugodje in koliko za tisto dobro, ki pomaga živeti tudi drugim ljudem. Vprašanje za nedeljo Karitas.

Druga podoba: delavci na polju. Delati je treba; imeti poklic hoditi v službo, ustvarjati, zaslužiti. Zakaj pravi Jezus, da je eden sprejet, drugi pa ne. Ker imata različne namene. Je cilj dela zgolj iskanje dobička, kopičenje bogastva, izkoriščanje drugih? Kako je v naši družbi s skrbjo za zdravje delavcev in njihovih družin, za dobre odnose na delovnem mestu. Ali so tuji delavci samo delovna sila ali so tudi ljudje. Če ne, nas ne čaka nič dobrega. Spet vprašanje za nedeljo Karitas.

Tretja podoba: dve ženi, ki meljeta. Priprava kruha je eno najbolj vzvišenih opravil. Zakaj bo samo ena žena sprejeta? Zaradi namena. Dvignimo cene kruha, hrane, tega, kar ljudje najbolj potrebujejo, da ustvarimo čim več dobička. Ne briga nas. Karitas ve povedati, koliko je lačnih in prezeblih, da morajo za preživetje prositi, četudi so zaposleni!

Gospod prihaja. Adventno oznanilo nas spodbuja, da se njegovega prihoda ni treba bati. Prihaja vsak trenutek in nam je blizu. Bati pa bi se morali, da vsakega trenutka ne živimo dovolj odgovorno, da se ne zavedamo, kako je od vsakega trenutka odvisna naša prihodnost, tudi večna. Bati bi se morali, da ne razumemo znamenj časa, dogajanj okrog nas in v svetu. Bati bi se morali, da nimamo stika z resničnim svetom, da živimo v zmotah in iluzijah, da ne delamo kot bi morali ali pa delamo s slabimi nameni, brez orientacije in v mrtvem teku.

Naj adventna luč z novo močjo posije v naša življenja.

Franc Likar, župnik