»Pomnoži nam vero!« Tako so Jezusa prosili apostoli in velikokrat je to tudi naša želja. Kako priti do tega, da bo naša vera bolj zaupljiva, da v njej ne bo dvomov in razočaranj.

Odgovor nam daje Božja beseda sama. Apostol Pavel v 2. berilu pravi: »Opominjam te, da znova razplameniš Božji milostni dar«. Če bi vero primerjali ognju, potem velja, da je ta ogenj potrebno kdaj znova razplameneti, kadar pojenja. Ko ogenj ugaša, je potrebno pihanje v žerjavico in dodajanje kuriva.

Za razplamtevanje vere je to molitev. Potrebno je vstopiti v dialog z Bogom, ki je začetek vere v nas prižgal s svetim krstom.

Pa tudi za molitev samo je potrebno, da jo kdaj pa kdaj razplamtimo; poživimo in poglobimo. Brez tega tudi naša molitev zamre. Danes je rožnovenska nedelja, ki je zelo jasno povabilo k molitvi. Rožni venec je nam najbolj poznana, najbolj razširjena in uveljavljena molitev. Tudi molitev rožnega venca potrebuje poživitve. Cerkev jo želi spodbuditi v nas z obhajanjem meseca rožnega venca, z rožnovensko nedeljo, s praznikom rožnovenske Matere Božje, ki ga bomo obhajali pojutrišnjem.

Da bi mogli spolniti naročilo svetega Pavla po razplamtitvi, Pavel nadaljuje: »S Svetim Duhom, ki prebiva v nas, varuj ta lepi zaklad, ki ti je bil zaupan.« S tem darom moremo poglobiti v sebi duha molitve; zgolj s svojimi močmi, s svojo željo in z dobrimi nameni, to ne gre. Imamo pa zato v sebi pomoč od Boga, to je Sveti Duh, ki prebiva v nas, a ga včasih pustimo preveč pri miru, da v nas spi, namesto, da bi deloval. Brez dejavne navzočnosti Svetega Duha ne moremo v sebi ohraniti duha vere in molitve, ki vero oživlja. Marsikje kristjani, ko se zberejo k molitvi, najprej začnejo s kratko molitvijo k Svetemu Duhu. Zlasti je to uveljavljeno v samostanih; rečejo, da »kličejo Svetega Duha«.

Sveti Duh tudi ne deluje, če ne ohranjamo čiste vesti. V duši, v kateri ostaja greh, Sveti Duh sicer biva, a ne deluje.

Na drugo stvar, ki naredi molitev učinkovito, nas spomni evangelij. Gre za držo ponižnosti pred Bogom z ozirom na naše poslanstvo. Naše krščansko življenje je sestavljeno iz vsakdana, ko se učimo ljubiti Boga in bližnjega in preživljati dneve v zavesti Božje navzočnosti. Ne pozabimo, da smo v vsakem trenutku Božji služabniki. Jezus nam je v evangeliju to resnico tako predočil: »Ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: Nekoristni služabniki smo, naredili smo vse, kar smo bili dolžni storiti.« Pomanjkanje ponižnosti je najpogostejši vzrok, da ne čutimo učinkov molitve: to je naša zahtevnost, naša neučakanost, ko je naša molitev neke vrste »naročilo« Bogu, kaj naj naredi, kdaj in kako. Taki drži, ki je napuh, sledi razočaranje in pešanje vere. Priporočajmo se Bogu in ga vedno znova prosimo za ponižno srce, kakor je prosil starozavezni kralj David, ko je bil še kot mladenič izbran za kralja: »ponižno in poslušno srce«.

Kot pomoč naši veri in molitvi prihaja v mesecu oktobru spodbuda, naj se oklenemo molitve rožnega venca, ki je vir moči za naše življenje po veri. Devica Marija s svojo navzočnostjo krepi naša srca in nam pomaga premagovati ovire, ki našo molitev kazijo. Sveti Janez Pavel II. je dejal, ko je leta 2002 uvedel svetli del rožnega venca, da je to molitev, ki poživlja našo ljubezen do Boga in sočloveka.

Franc Likar, župnik