»Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil… Ne morete služiti Bogu in mamonu.«

Kot zaklada ne moremo vložiti kamorkoli, tudi svojega življenja ne moremo zaupati komurkoli. Življenje moramo postaviti na trdne temelje, teh pa ni na izbiro, ampak je en sam: Jezus Kristus. On je edini vogelni kamen, na katerega moremo postaviti svojo večnost, za katero smo ustvarjeni in odrešeni, Tukaj ne pride v poštev nobena lažja pot, kakršne se nam ponujajo z vseh strani. Pot vere, hoje za Kristusom, ni ena izmed številnih poti, ki vodi do cilja, ampak je edina. Vse, kar ne vodi h Kristusu, je mamon. Ne moremo prezreti navidezne modrosti sveta, ki pogosto premamljajo človeka. Modrost tega sveta prepozna tudi Jezus: »sinovi tega sveta so do svojega roda preudarnejši kakor sinovi luči. Jezus resno spodbuja svoje učence, naj se potrudijo za dosego cilja in naj se ne pustijo »prehiteti« tistim, ki se potegujejo za zgolj zemeljske stvari. To ne pomeni, da so zemeljske stvari slabe, toda niso prve, glavne in edine. Podrediti jih moramo večnim in zveličavnim dobrinam. Materialne dobrine so sredstva, pomembna za pot skozi življenje, niso pa cilj. Tu ljudje skrenemo in grešimo. Največja napaka je zamenjava sredstva in cilja; podreditev Boga minljivim dobrinam. Bog in denar ne moreta hkrati vladati. Kjer je denar sveta vladar, veljajo sprevržene vrednote. Nebes si ne moremo kupiti.

Služiti Bogu ali mamonu je življenjska odločitev z dvema nasprotnima koncema. Vsakdanje življenje je sad odločanja za enega ali drugega gospodarja. Mamon uporablja različne krivične prijeme za dosego svojega cilja. Krivični oskrbnik v evangeliju uporabi prevaro in goljufijo: »Vzemi svojo zadolžnico in zapiši petdeset – namesto sto. Prerok Amos razkrinka tiste, ki »teptajo ubožce in pokončujejo reveže«, ki »reveža kupijo za par sandalov«. Žal se takšni prijemi uporabljajo tudi v naši družbi in tudi v našem času. Za denar, ki lahko pristane v tvojem žepu, se naredi vse, se lahko potepta vse norme poštenja in ravnanja, ki so v skladu z zdravim razumom. Nič ni sveto, svet je samo denar. Vedeti moramo, da se krivica in zloraba skrivata pod zlaganimi parolami, kot so skrb za socialno pravičnost, za gospodarski napredek, za popoln zdravstveni sistem in še in še, kar poslušamo vsak dan. In če smo mi tiho, Bog ni tiho in nas svari: otroci tega veka so modrejši od vas, ki ste otroci luči.

To strogo in ostro Jezusovo besedo dopolni apostol Pavel v drugem berilu, ko govori Timoteju: Vsi potrebujemo molitev- tudi kralji in oblastniki. Možje naj povsod molijo in dvigajo roke brez jeze in prepira. »Predvsem te prosim, molite, prosite, posredujte, da boste lahko živeli v dostojanstvu.« S svojim oznanjevanjem Pavel postavlja merila prave človečnosti, za katero se moramo vsi truditi.

Evangelij postavlja »ekonomijo« ljubezni kot edino pravilo ravnanja. Ta ekonomija se ne ravna po pravilih kopičenja, izključevanja in samozadostnosti, temveč po zakonitosti podarjanja in služenja, za majhnimi koraki zvestobe in prizadevanja za dobro.

Franc Likar, župnik