Postni čas, v katerem smo, lahko v sporočilu današnje Božje besede razumemo kot povabilo na pot; da gremo naprej, da naredimo korak naprej na poti vere, se približamo Bogu, sledimo njegovim navodilom.

Pa ne samo kot pot, ampak tudi kot vzpon, ki je povezan z naporom. Kot vzor takšnega sledenja Bogu nam je v prvem berilu predstavljen Abraham. Zazrt v nebo in poslušen Božjemu glasu je izpolnjeval njegova naročila. Ni se ustavljal samo pri tem, kar je videl z zemeljskimi očmi, pri tem, kar je zmogel s svojimi človeškimi močmi. Njegovo srce je bilo pri Bogu in njegov notranji pogled je bil dvignjen v nebo. Zato je tudi zmogel razbrati znamenja, ki mu jih je pošiljal Bog. Človeku, ki ima pogled obrnjen samo v tla, v ta svet, lahko Bog še in še pošilja znamenja, pa jih je bo zaznal. Prevečkrat mislimo, da lahko sami urejamo stvari, in jih postavljamo na svoje mesto. Abraham nas uči, da je potrebna tudi vera in potrpežljivo srce.

Poleg tega se zdi, kakor da Bog svoje delovanje v človeku tudi zaščiti, da ga človek ne pokvari. Zato mu pošlje tudi spanje. Poslal ga je Abrahamu, poslal ga je učencem na gori spremenitve, kot smo brali v evangeliju. Trije apostoli na gori so si z Abrahamom zelo podobni. Bog lahko deluje v človeku, če človek kdaj tudi umakne svoje roke, se prepusti Bogu in upa, da se bo znova zbudil.

Spomnimo se še na eno spanje, ki ga je Bog poslal. Ko se je namenil ustvariti Evo, je Adamu poslal spanje. Adam bi gotovo Bogu svetoval po svoje in s tem pokvaril Božji načrt. Človek mora pustiti Bogu, da kaj naredi po svoje, po Božje. In ko se človek zbudi, je presenečen.

Zato je prav, da smo v postnem času pozorni tudi na to, koliko se resnično pustimo Bogu voditi. Koliko mu pustimo do besede. S tem namenom se iz nebes sliši Očetov glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, moj izvoljenec, njega poslušajte!« Ne boj se, Peter; ne boj se, človek! Ni ti potrebno izumljati svojih besed, ki so prazne, ni ti potrebno vsega razumeti, raje poslušaj, kaj ti Jezus govori; poslušaj Njegovo besedo, ki preseneča in ki ti bo povedala vse. Evangelij je utelešena Beseda, izpolnitev in dopolnitev postave in prerokov, ki jih predstavljata Mojzes in Elija. Postava in preroki so napovedovali, kar naše oči lahko gledajo in kar lahko sprejmemo v svoje srce. Stopimo v postnem času v šolo poslušanja, občudovanja vsega tega, kar nam Jezus ponuja. Postni čas ni v prvi vrsti poziv k trpinčenju samega sebe, ko mislimo, da bomo toliko boljši, kolikor bolj bomo mučili samega sebe. Postni čas je priložnost za zbližanje z Bogom, ki ne prinaša žalosti, ampak veselje. Post je čas, da preložimo na Boga tisto, česar ne zmoremo. Da postanemo bolj potopljeni v Boga in zato manj zaskrbljeni nad tem, kar nas bremeni.

Na pepelnico smo slišali, kakšna naj bo naša molitev in kako naj molimo. Molitev nas zbližuje z Bogom in nas spreminja od znotraj. Postni čas je ta gora spremenitve. Molimo zase, molimo drug za drugega. Danes je papeška nedelja. Papež Frančišek vedno znova ponavlja prošnjo, naj molimo zanj. Ne pozabimo na molitev zanj v času bolezni in zdravljenja. Naj mu Gospod daje svoj blagoslov in vso potrebno pomoč.

Franc Likar, župnik