»Duh Gospodov je nad menoj!« so bile prve Jezusove besede, s katerimi je začel svoje poslanstvo. Gre za njegov nastopni govor v domači shodnici, v katerem pove, v čigavem imenu in s čigavo močjo bo oznanjal in prinašal odrešenje: v Očetovem imenu in v moči Svetega Duha. Jezus tu razodene Sveto Trojico: enega Boga, ki povezano deluje v treh osebah.

Sveto pismo nam pove, da se je vse Jezusovo življenje odvijalo pod vodstvom Svetega Duha. Spočet je bil od Svetega Duha, Duh ga je vodil v puščavo, Duh je bil navzoč pri krstu. Ker je bil poln Svetega Duha, je vedel, da ima to poseben pomen, da je v tem njegova naloga – Sveti Duh ni bil v njem zaradi njega samega, ampak zaradi poslanstva, ki mu ga je zaupal Oče. V dogodku, ki ga opisuje današnji evangelij in se je zgodil v shodnici v Kafarnaumu, je podal natančno vsebino svojega poslanstva: da oznani jetnikom prostost, slepim, da spregledajo, da zatirane spusti v svobodo. Kdo so ti jetniki, slepi in zatirani? Tisti, ki so pod oblastjo greha. Človek, ki je ujet v zanke greha, ki je zaradi greha slep, da ne vidi prave poti, zatiran zaradi grehov drugih ljudi, je lahko rešen samo, če ga reši Bog sam. Človek, ki je ujet v zanke greha, Božje besede ne more slišati.

Ta Bog je v Jezusu Kristusu vedno tu. Na veliko načinov prihaja, da nam prinese odrešenje. Smo v svetem letu, ki je eno od močnih znamenj, da nam Gospod prihaja naproti, nam prinaša blagovest in oproščenje; Božjo besedo in spravo z Bogom. Tri besede, ki zaznamujejo Jezusov nastopni govor v Kafarnaumu, so tudi klic svetega leta. Te tri besede so: pripovedovanje, poslušanje in poslanstvo. Danes praznujemo tudi nedeljo Božje besede. Božja beseda ima značaj in moč zakramenta. Njen dotik ozdravlja naše duše. Pred obhajilom molimo: »Gospod, reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Božja beseda nam je najprej pripovedovana. Vabi nas, da ji prisluhnemo. Božja beseda bo uspela, če bo poslušana. Poslušanje je naše delo. Papež Frančišek je spomnil mlade: poslušaš tistega, ki ga ljubiš. Bog nam govori kot oče in mati svojemu otroku.

Iz pripovedovanja in poslušanja, ki ju prežema ljubezen, se nujno rodi poslanstvo, kot najlepši sad. V prvem berilu smo slišali, kako je starozavezni duhovnik Ezra bral ljudem Božjo besedo in kako veličasten odziv je to branje vzbudilo v poslušalcih. Prelilo se je v praznovanje. Nazadnje je Ezra zaključil s pozivom: »Pošljite delež tudi tistemu, ki nima nič pripravljenega.« Za nas so te besede poziv k poslanstvu. Naj ponesemo Božjo besedo tistemu, ki je nima, ki je ne sliši, ki zaradi oddaljenosti od Boga njegove besede ne sliši. Tako sveto leto postalo leto Gospodove milost, kakor smo slišali besede iz Jezusovega govora v Kafarnaumu.

V svetem letu želi Gospod nagovoriti najprej nas, ki smo še nekako »blizu Gospodu«. Mi smo prvi poklicani, da se odzovemo njegovemu klicu. Sveto leto ni ne sme biti samo nekakšen okrasek, lepotni dodatek našemu župnijskemu, družinskemu verskemu življenju. Je remont, prenova, je napor. Od nas zahteva, da se resneje lotimo poslušanja Božje besede. Prosimo Gospoda, da bi to sveto leto res bilo za nas in za naše bližnje zares »leto Gospodove milosti.«

Franc Likar, župnik