Božja beseda nam danes spregovori o družini. Spoznamo družino Samuela; apostol Pavel govori o odnosih v družini, evangelist Luka pa predstavi utrinek iz življenja svete družine. Družino predstavljajo mnogi umetniki: literatura, filmi, pesmi. Že to nam pove, da je družina nepogrešljiva skupnost v človeški družbi. Priznani slovenski slikar Stane Krega je v župnijski cerkvi v Odrancih v Prekmurju naslikal tri družine.

Prva naslikana družina je družina Adama in Eve. Družina, ki je doživela polom. Adam in Eva sta poslušala hudega duha bolj kot Boga. To še ni vse, kar se je strašnega zgodilo v tej prvi človeški družini. Zgodil se je bratomor med njunima otrokoma Kajnom in Abelom. Ta družina, ki je živela v raju, se pravi v prijateljstvu z Bogom in v sožitju s stvarstvom, je morala zardi greha raj zapustiti. Zgodba nas opozarja, da je človek postavljen v svet, kjer pa ni gospodar. Gospodar je Bog. Dokler živi v prijateljstvu z njim, je vse prav. Ko pa Boga zavrže, se mu začne vse podirati.

Druga naslikana družina v omenjeni cerkvi je sveta družina. Slikar je upodobil Marijo in Jožefa z malim Jezusom v Betlehemu in nato še enkrat, ko ta družina živi v Nazaretu, kjer vsak član opravlja svoje delo, tudi Jezus, ki odrašča. V nasprotju s prvo družino je ta družina sveta, popolna. Marija je povsem izpolnila Božjo voljo, prav tako sveti Jožef. Jezus pa je že kot otrok naznanil, da spada v hišo svojega nebeškega Očeta. To svojo predanost je kasneje izpričal s smrtjo na križu. Ta družina je najvišji vzor in obenem pomoč vsaki družini. Zato pogosto po naših domovih najdemo podobo svete družine.

Tretja naslikana družina je naša, človeška družina. Slikar je naslikal očeta, mater, otroke in tudi stare starše. Družina se ozira na Marijo in k svetnikom, ki jih je slikar naslikal na koncu poti. S tem je hotel poudariti, da je cilj vsake družine in vseh nas postati svet in živeti v popolnem prijateljstvu z Bogom. Na tej poti pa nas spremljajo nebeška Mati in svetniki.

V kateri od teh družin se prepoznamo? Morda v družini, ki je doživela tak ali drugačen polom. Morda v družini, ki ne razume dejanj in odločitev svojega otroka, morda v družini, ki potuje skozi vsakdanje življenje z vero v Boga in se trudi živeti po evangeliju in verskih navadah, iz katerih črpa moč. Kaj je skupno vsem trem naštetim družinam, ki jih je upodobil umetnik? To, da je vsem ponujena Božja bližina in pomoč. Ta pomoč je ponujena čisto vsaki družini. Božji Sin je zaradi tega postal človek, ki živi med nami in nas posvečuje. Družini je dal trden temelj – zakrament svetega zakona, da bi bil možu in ženi vsak trenutek blizu. Daje nam zakrament nebeškega kruha, samega sebe, da v naših družinah ne bi bilo duhovne lakote; daje nam zakrament Božjega odpuščanja, da bi odpuščanje mogli živeti tudi med seboj. Jezus misli na bolne, onemogle, ostarele člane naših družin in jih želi dvigati za zakramentom svetega bolniškega maziljenja.

Pomoč družinam je Marija. Pod Jezusovim križema je prejela poslanstvo matere nas vseh. Nagovarja nas v božični skrivnosti, naj v svoje družine sprejmemo Jezusa, naj se ne bojimo, da nam v breme. Ohranimo v srcu, kar nam Bog govori, kakor je ohranila Marija; ohranila in iz tega živela. To je tudi naša naloga iz katere bomo največ prejeli mi sami: napredovali bomo v modrosti in milosti, pri Bogu in pri ljudeh.

Franc Likar, župnik