Dragi bratje in sestre!

Kot že nič kolikokrat doslej, nas je s posebno nežnostjo objelo oznanilo Odrešenikovega rojstva, kot nam ga v evangeliju posreduje evangelist Luka. Z besedami »Našli boste dete!« nas vabi, da se približamo. Ne iščemo velikega Boga, strašnega in mogočnega, ampak otroka, nebogljenega dojenčka, položenega v prostor, kjer se hranijo živali. Prišel je ubog, brez vsega, da bi mi obogateli. Če se vsaj malo poglobimo v ta nenavaden Božji poseg v naš svet, nam to, kar se dogaja, mora resnično 'vzeti sapo'.

Najprej to, kako Bog uporabi čisto običajen dogodek, kot je popis prebivalstva, neko birokracijo, ki nikoli nikjer ni posebej priljubljena, ki poleg tega nosi pečat nadziranja ljudi, poudarjanja moči neke politične elite. Ali morda prav ta po svoje banalna okoliščina ne nagovarja tudi nas tu in v sedanjem zgodovinskem trenutku in daje upanje, da je lahko tudi današnja zgodovinska situacija v svetu, med narodi, v naši domovini, v naši Cerkvi, v naših družinah in skupnosti priložnost, da se nam razodene Bog; da vstopi v naš čas in da je Bog gospodar časa in zgodovine in more tudi današnje čudne razmere uporabiti za izpolnitev načrta odrešenja. Prerok Izaija v prvem berilu ta zgodovinski trenutek opiše z besedami: »Ljudstvo, ki hodi v temi!« Kako nam duh današnjega časa, zmedenega in prestrašenega, brez prav orientacije, ki imenuje zlo, kar je dobro, ki zlo časti in malikuje, kar sam polaga na usta te besede: smo ljudstvo, ki hodi v temi. Ljudstvo brez upanja, ki ne ljubi življenja in malikuje smrt s svojim evtanazijskim pohodom. Ali nismo resnično ujetniki v »deželi smrtne sence?«

Toda vse to ni božična zgodba. To ni vse, kar nam sporoča. Angeli nam kličejo: »Ne bojte se!« Ker se je Bog učlovečil, je življenje močnejše od smrti. Oznanilo, ki bo odmevalo vse do praznovanja velike noči. Apostol Pavel ugotavlja, da je Novorojeno Božje Dete izhod iz vsake življenjske situacije, če le sledimo njegovi vzgoji. Kakor apostol Pavel svojega učenca in prijatelja Tita usmerja tudi nas: da se odpovemo brezbožnosti, posvetnemu poželenju in se odločimo za razumno in pobožno življenje. Samo to odganja temo prinaša resnično srečo. Zato prihaja Bog med nas in nas želi srečati, da bi nam pomagal življenje preusmeriti v blago sožitje, v dialog, ki vodi k skupnemu iskanju rešitev, v pripravljenost darovanja za druge, kar je vrhunec ljubezni, ki edina zmaguje. Prav ob Betlehemskem detetu moremo priti do najpomembnejšega spoznanja, ki ga goli razum ne more dojeti: da na zlo nikoli ne odgovarjamo z zlom, ampak z dobroto. Rešitve, ki tega ne sprejemajo, nadaljujejo spiralo zla. Zlo, ki odgovori na zlo, ne more roditi dobrega.

Pred nami se odpira sveto leto. Papež Frančišek želi, da bi v tem svetem letu, ki nas bo nagovarjalo z geslom »Romarji upanja«, v ta svet, vsak v svojo življenjsko situacijo in okolje, prinašali znamenja upanja. Samo upanje, utemeljeno na veri v Gospoda in njegovo previdnost, vodi do cilja: srečanje z Gospodom.

Upanje potrebujemo bolj kot kdaj koli. Ne iščimo ga v razmerah tega sveta, ker ga nima. Iščimo ga pri Gospodu, v njegovi besedi, v njegovi navzočnosti, v njegovi neizmerni zavzetosti za nas.

Franc Likar, župnik