Kaj so apostoli pričakovali od Jezusa? Na začetku so imeli zelo človeško računico. V Jezusu so videli bodočega vladarja, ki bo poskrbel za njihova dobra mesta, se pravi za njihovo lagodno življenje. Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta primer takšne drže. Jezus naj bi jima zagotovil dober položaj v svojem kraljestvu.

Ljudje smo pogosto nagnjeni k lagodnosti. Rajši bi lažjo, kakor pa težjo pot skozi življenje. Vse več je ljudi, ki razmišljajo o sanjski službi, v kateri se bo malo delalo in veliko imelo. Radi bi prišli do donosnih in uglednih mest, na čimbolj poceni način. Mrzlično iščejo poznanstva, nekoga, ki jim bo kaj zrihtal.

Ko sta apostola Jakob in Janez s pomočjo matere prišla k Jezusu s to idejo, sta izvedela, da v Jeuzusovem kraljestvu ni tako. Tu velja drugačna lestvica privilegijev. Če hočeta biti prva, bosta morala po drugačni poti, piti bosta morala kelih - šla bosta skozi trpljenje. V Božjem kraljestvu je najvišji privilegij biti zaničevan, zavržen, pohojen in potlačen, pribit na križ – takšen, kot je bil Božji Sin. Jezusov častni sedež je njegov križ. Kdo je bil prvi na njegovi desnici in levici na tem kraljevskem dvoru, ki se mu reče Kalvarija? Bila sta levi in desni razbojnik, oba pribita na križ, ob z možnostjo, da z njim zavladata. Zavladal je le desni, ker levi ni razumel, za kaj gre. Če bi Zebedejeva sinova z njuno materjo vred to razumela, bi se zelo izogibali tisti prošnji, ki so jo izrekli.

V Božjem kraljestvu je obrnjeno na glavo vse, kar velja v zemeljskem kraljestvu. Ni velik tisti, ki ima moč in se z njo postavlja nad druge, ampak tisti, ki ima moč in jo uporablja za služenje; ne tisti, ki mu strežejo, ampak tisti, ki streže.

Danes je misijonska nedelja. Mislimo na misijonarje, ki se trudijo širiti Božje kraljestvo med ljudmi vseh narodov na vseh celinah. Že za koga velja, velja za misijonarje, da niso šli v težke razmere misijonskih dežel iskat prvih mest, da bi postali slavni, da bi živeli lagodno, da bi malo delali in veliko imeli.

Šli so, ker so razumeli logiko Božjega kraljestva, ki je utemeljena na Jezusovih besedah iz današnjega evangelija: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« »Kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik«, smo slišali v današnjem evangeliju. To je pravilo življenja za vsakega kristjana. Razdajati se za brate in sestre, je glavna naloga, ki nam je po krstu zaupana. Krščansko življenje mora imeti značaj služenja.

Misijonarji žrtvujejo sebe, svoje zdravje, svoja leta, svoje moči za Božje kraljestvo. Odpovedali so se vsemu, kar poveličuje ta svet, ki razume samo logiko prvih mest in nič drugega.

Ko danes molimo za misijonarje, da jim Bog da dovolj moči, naj jo da tudi nam, da ne bi podlegali tej nizki in umazani logiki sveta, ki hoče človeka zapeljati v to, da bo videl le samega sebe in nič in nikogar drugega. Naj ljudje okoli nas po našem življenju spoznajo, da jih ima Bog rad in tudi njih vabi v svoj objem.

Franc Likar, župnik