Prerok Elija, o katerem smo brali v prvem berilu, velja za enega največjih prerokov v Stari zavezi. Ob Kristusovi spremenitvi na gori se je prikazal skupaj z Mojzesom kot predstavnik vseh starozaveznih prerokov in v potrditev njihovega poslanstva. Ni čudno, da so med Judi nekateri mislili, da bo ob nastopu mesijanske dobe, ko bo prišel Odrešenik, ponovno prišel na svet tudi Elija.

V današnjem berilu pa srečamo tega velikana stare zaveze vsega nemočnega, bednega in tako obupanega, da si želi samo še umreti. Preroška služba je postala pretežka in ga utruja in je na robu obupa.

Zakaj je Bog dopustil, da se mu je zgodila ta preizkušnja. Preizkušnje niso nikomur prihranjene; ne tistemu, ki zaupa Bogu, ne tistemu, ki se za Boga ne zmeni. Razlika pa je v tem, veren človek prepozna Božji obisk, ko mu Bog pride naproti z okrepčilom, neverni pa ne. Elija je ta Božji obisk prepoznal, ko mu je Bog poslal kruh in vodo.

V knjigi Frančiškan v SS-u avtor opisuje svoja doživetja na nemški fronti. Kot bogoslovec je bil vpoklican v nemško vojsko. Skrbel je za ranjence. Mnogim je lahko pomagal, da so ozdraveli, mnoge pa je lahko le nemočno spremljal v umiranju. Neki škof ga je občasno oskrbel tudi s posvečenimi hostijami in mu dal dovoljenje, da je mnogim podelil sveto obhajilo. Opisuje tudi primer dveh ranjenih fantov, ki sta umirala. Ko je prvemu ponudil sveto obhajilo, mu je obraz zasijal, prejel obhajilo in preden je izdihnil, je rekel: »Pišite mojim staršem, da sem odšel z Odrešenikom v srcu.« Tudi drugi umirajoči vojak je bil katoličan iz Porurja. Ko je tudi njemu ponudil sveto obhajilo, je rekel: »To mi ne bo nič pomagalo. Prižgi mi raje cigareto.« Iz žepa mu je vzel cigareto, prižgal in dal v usta. Dvakrat je slabotno vdihnil dim, nato mu je cigareta padla iz ust in je izdihnil.« Prvi je prepoznal Božji obisk, drugi ne.

Veren človek zasliši povabilo, kot ga je zaslišal Elija: »Vstani in jej, sicer je pot zate predolga!« Ta kruh postaja za nas Jezus sam. Vabi in prosi nas, naj se hranimo z njim, da ne bo pot skozi naše življenje prenaporna in pretežka. Da ne bomo omagali utrujeni, brez volje in razočarani ob neuspehih, porazih in preizkušnjah. Kako nenavadno se zdi, pa kako resnično je, da se človek pod težo bremena odloči za cigareto, namesto za kruh; za nekaj, kar ga bo za kratek čas omamilo, kakor za kruh, ki mu prinaša življenje. Nič ni narobe, če se človek utrudi, če omaga. Prerok Elija je omagal, enako Jezus, da človek le ne izgubi Boga. Da se to ne zgodi, želi biti Kristus naša popotnica. Evharistijo sicer imenujemo sveta popotnica v tistem trenutku, ko jo prejemajo umirajoči za prehod v novo življenje. Toda živi Jezus v evharistiji je popotnica za vsak dan našega življenja. evharistija, sicer ga tudi ob koncu ne bomo prepoznali in ga zamenjali za cigareto.

»Vstani in jej, da ne bo pot zate predolga… Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil…«

Še kako je vredno slišati te besede. Tako bi morali hoditi po svetu, tako bi morali sprejemati preizkušnje, da bi se nam vsi čudili, kako je mogoče, da smo tako močni, da smo veseli in polni upanja. Skrivnost vse naši moči in naših pravilnih odločitev in naših uspehov je Božji kruh.

Franc Likar, župnik