Ob Božji besedi, zlasti ob nedeljskih evangelijih večkrat ugotavljamo, kako Božja beseda hodi s človekom. Spremlja naše delo ob setvi in žetvi, v vinogradu ali pri živini, na svatbi ali na pogrebu. Danes pa nam Božja beseda za spremembo ne govori o delu, ampak o počitku. V psalmu med berili beremo, da Bog kot pastir nudi svoji čredi počitek, da jo vodi k »vodam počitka«. V evangeliju pa Jezus zelo dobrohotno spodbudi apostole k odmiku, povabi jih, naj si oddahnejo v samoti. Kako pristno človeško je bilo to povabilo. Okoli sebe noče pregorelih garačev, ampak potrebuje čile iz zdrave sodelavce. Takšne, ki lahko prenašajo težo dneva in vročino, potem, ko si naberejo dovolj moči za to.

V Svetem pismu je počitek nekaj svetega in je celo zapovedan. Vtis je, da ga Bog celo strožje in dosledneje zapoveduje kakor dolžnost delati. Biti na to pozoren je danes nadvse aktualno, ker smo družba deloholikov, delo pa nam ne prinaša svobode, ampak vse pogosteje uničuje zdravje, hromi medčloveške odnose in najeda družinske odnose.

Po svetopisemsko je znamenje svobode počitek in ne delo. Postava Zaveze zahteva: »Sedmi dan počivaj, ti in sin tvoje dekle, naj si odpočijeta vol in osel!« In dodaja razlog: »Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi.« Torej ni bilo sobote za počitek. Kdor nima sedmega dneva za počitek, je torej suženj. Počitek pomeni biti svoboden človek, uživati tisto svobodo, ki jo daje, predpisuje Bog sam. Tudi on je počival sedmi dan, potem, ko je šest dni ustvarjal svet. Človek, Božja podoba, naj zato ne dela drugače, kakor dela Bog. Nedelja je dan posvečen z Gospodovim počitkom. Spoštovati nedeljo pomeni pokazati navzven, da smo ustvarjeni po Božji podobi in smo tega veseli.

V smislu povabila, ki nam ga daje Jezus v današnjem evangeliju, razmišljamo o počitku še širše od obhajanja nedelje, na čas počitnic in dopustov. Tudi ta čas ima predvsem duhovni pomen: da si človek spočije duha, ko se zave svoje podobnosti z Bogom, se je razveseli in prebudi v sebi hvaležnost. Za to pa ni rečeno, da je prava izbira turistično potovanje ali kaj drugega iz ponudbe potrošniškega sveta.

Dokončni počitek za človeka so nebesa, v katera vstopajo tisti, ki so Gospodovi, ki na tem svetu potujejo z njim. Nebesa so nenehno slavljenje Boga, zato je nedelja in v njej zlasti evharistija, podoba nebes.

Tudi s tem, kako preživljamo nedeljo, smo pričevalci za Kristusa v današnjem svetu. Prav tako smo pričevalci tam, kjer se znajdemo na dopustu ali počitnicah. Tisti, ki vidijo, da svojo vero jemljemo zares, si bodo morda postavili vprašanje o Jezusu. Tisti, ki nas opazujejo, si ob nas ustvarjajo sodbo o kristjanih, o veri in Cerkvi. Tudi na to pomislimo danes na Krištofovo nedeljo, ki je na nek način misijonska. Mislimo na misijonarje, ki zlasti s svojim življenjem v misijonskih deželah pričajo za Kristusa.

Franc Likar, župnik