»Umolkni in pojdi iz njega!« Krepki besedi, ki prekineta dialog. Verjetno sta nam znani iz vsakdanjega življenja. Kdor ju je uporabil, ve, da lahko povzročita globoke rane. Za medsebojne odnose nista najboljša izbira.

Jezus je ti dve besedi izrekel v shodnici, kjer so se ljudje zbirali k sobotnemu bogoslužju. Brali so Božjo besedo, prisluhnili razlagi in imeli skupno molitev. Z besedama UMOLKNI in POJDI IZ NEJGA je Jezus zapretil hudemu duhu, ki je obsedel nekega človeka.

Jezusova beseda je sicer največkrat polna človeške topline. Grešnikom namenja besedo usmiljenja in odpuščanja. Da je takrat reagiral z oblastjo ter izrekel tako težke besede, ni bilo brez pomena.

Jezusova beseda ni mrtva črka, ni naučen govor in leporečje. Njegova beseda je živa in ustvarjalna. Je tudi beseda, ki vstopi v srce, mu sname krinke, ga sodi, predvsem pa nagiba k spreobrnjenju. Zato se naši odzivi na Jezusovo besedo spreminjajo glede na našo odprtost ali zaprtost. Prihaja od Boga in v njej ni prostora za laž. Tako lahko razumemo, zakaj je človek z nečistim duhom sam od sebe zavpil: »Kaj imamo s teboj, si nas prišel pokončat?« Hudi duh, čigar bistvo je, da je razdiralec in uničevalec, očita Jezusu to, kar sam počne. Toda Jezus je s tem svojim nastopom dal vedeti, da je z hudim duhom res konec, da je premagan. Jezus je prišel, da prežene zlo iz človeka, kadar se to v njem naseli. Napovedal je zakramente, napovedal je zakrament Božje odpuščanja v zakramentu spovedi. Pri vsaki spovedi Jezus reče: »Umolkni in pojdi iz njega!«

Ob tem nas ta dogodek v sinagogi spominja, da se hudi duh vtihotapi prav povsod, tudi tja, kjer se človek počuti varen – v skupnost. Skupnost, za kateri se zdi, da je danes najbolj napadena, je gotovo družina. V zmoti vrednot, ekonomskih pritiskov, pehanja za življenjski standard, najrazličnejših ponudb je težko ločiti pomembno od nepomembnega, koristno od škodljivega. Starši morajo biti še kako močni in odločni, da si ne pustijo iztrgati iz rok, tistega, kar družino dela trdno in jo ohranja, oblikuje in povezuje. Da ne nasedejo mamljivim ponudbam sveta, ki imajo svoje namene.

Jezus nas s svojim nastopom v soočenju s hudim duhom predvsem opogumlja in spodbuja. Daje nam dve silno pomembni sporočili:

1. Najprej nam daje pomembno sporočilo, da v njegovi bližini zlo ne more ostati skrito. Kako je zato pomembno imeti Jezusa v svoji sredi, v svoji bližini, ob sebi. Kjer je Jezus, hudi duh ne zdrži; zlo ne zdrži, sovraštvo in razdvojenost nimata mesta.

2. V odnosu do zla moramo biti odločni, brezkompromisni. Tu ni nobene »olike«. Če nočemo, da nas zlo vodi in usmerja v našem življenju, se mu moramo odločno upreti – umolkni in pojdi!

Naša naloga je, da namesto spogledovanja z zlom nenehno začenjamo dialog z Bogom, da smo v nenehnem pogovoru z njim, z njegovo besedo, da živimo v zavesti, da je od on z nami. Bolj ko bomo dovolili Božji besedi, da prihaja v nas, bolj bomo prepoznavali zlo in se mu lažje upirali.

Franc Likar, župnik