Preskoči na vsebino


Ljubljen si!

Božični čas danes zaključujemo s praznikom Jezusovega krsta. Jezus je tudi sam želel prejeti krst, ki ga je ljudem podeljeval njegov glasnik Janez Krstnik. Ljudje so Janezov krst sprejemali v pripravljenosti, da se spreobrnejo. Jezus takega krsta ni potreboval, vendar se je zanj odločil. S tem je pokazal človeku svojo bližino in solidarnost. Jezus je prišel na svet, da bi bil Bog z nami: vedno in povsod. In ker smo največji del svojega življenja tudi grešniki, je z nami vedno. Če bi bil Jezus Bog z nami samo takrat, ko smo brez greha, bi z nami najbrž preživel zelo malo trenutkov. Jezus ni prišel na svet samo da bi nas razveseljeval s svojo navzočnostjo, kot smo o Jezusovem prihodu na svet razmišljali v božičnih praznikih, ampak da bi z nami delil našo usodo, ki je usoda grešnikov.

Judovski ljudski voditelji in elita so pričakovali drugačnega Odrešenika, ne takšnega, ki se bo družil s cestninarji, nečistnicami in javnimi grešniki. Ob krstu v Jordanu je razgrnil svoj program: poistovetil se je z vsemi ubogimi, zatiranimi in potrtimi, ki so sestavljali večino prebivalstva in ki predstavljajo tudi danes večino človeštva. Kliče k odrešenju, vabi k spreobrnjenju, da bi vsak človek skozi oblake in meglo tega sveta, v katero je zavit zaradi vsega zla, gorja in trpljenja, zaslišal glas, ki prodira z neba: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje.« Ali smo bili pozorni na te besede evangelija? Bog nam jih ponavlja nič kolikokrat. Jih slišimo? Ponavlja nam jih Jezus, solidaren za nami, z našo takšno in drugačno revščino.

Ti si ljubljeni! To je najlepše, kar more človek slišati! Prej kot vse drugo, smo od Boga ljubljeni! Ta resnica premaga marsikakšno drugo resnico o nas, tudi tisto, na katero nismo ponosni! Nič ni pomembnejšega za nas kot to, da smo od Boga ljubljeni!

Kako težko je človeku, ki nikoli ne sliši, da je ljubljen. Veliko je slučajev, ko mora človek slišati drugačen glas: ti nisi dober, nesposoben si, nimaš denarja, neprimeren si, zato te ne potrebujem, zato ostani brezposeln, slab si, zame si nihče. Kolikim vsak dan zvenijo taki glasovi. Ne prihajajo od Boga, ampak prodirajo skozi meglo sovraštva, sebičnosti, pohlepa in stremuštva. Koliko ljudi zaradi tega, sami sebe stavijo v nič, se umikajo, da jih drugi ne bi gledali v njihovem ponižanju.

Bodimo, v moči svojega krsta, v sporočilu današnjega praznika, glasniki glasu, ki prihaja iz neba. Pomagajmo drug drugemu, da bi ljudje med katerimi se gibljemo, slišali in čutili glas, ki prihaja od Boga: »ljubljen si«. In bodimo sami hvaležni za vse tiste trenutke, ko smo slišali glas, da smo ljubljeni: ko nas je kdo spodbujal in nam dajal poguma, ko je mislil name, molil zame, mi dal priznanje. In iz te hvaležnosti smo lahko posredniki tega sporočila mnogim, ki nam jih bo Gospod poslal naproti prav zato, da jim to povemo.

Ob Jezusovem krstu se je prikazal Sveti Duh. pri krstu prejmemo Svetega Duha. On nas vse življenje očiščuje in usposablja za življenje iz krsta. Usposablja nas za življenje v ljubezni z Bogom in soljudmi. Krst pomeni nov način sobivanja Boga in človeka. V moči krsta se z Bogom drugače razumemo, se z njim lahko drugače pogovarjamo in predvsem z njim drugače živimo. To pa moramo sami v sebi sproti preverjati, se vprašati : Ali sem zato, ker sem krščen, kaj drugačen, kot bi bil sicer?

Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF