Bližamo se koncu cerkvenega leta. Čez štirinajst dni bomo v adventu. Konec bogoslužnega leta nas želi spomniti na minljivost našega življenja in na obračun, ki nas vse čaka. Nespametni bi bili, če bi misel na konec odrivali od sebe in se delali, kot da se nas to ne tiče. Biti kristjan pomeni vse svoje ravnanje podrejati tej resničnosti: smo večni in naša večnost bo takšna, kot smo jo v zemeljskem življenju gradili.

K tej drži nas spodbuja papež Frančišek, ki je današnjo nedeljo razglasil za nedeljo ubogih, revnih. Ima veliko skupnega z vsebino današnje Božje besede. s priliko o talentih Jezus razloži, kaj je Božje kraljestvo. V ta namen uporabi čisto materialni primer, ker si znamo to najbolje predstavljati, saj smo dobri v računanju in preračunavanju, kaj se splača, kaj prinaša dobiček; neredko celo drug drugega ocenjujemo po materialnih dobrinah oziroma sposobnostih za njihovo pridobivanje. Ljudje z materialnimi darovi razpolagamo, gospodarimo, in z njimi skrbimo za marsikaj. Nedelja ubogih nas želi spomniti, da so talenti namenjeni tudi služenju ubogim.

Ta materialni vidik talentov je podkrepljen s sporočilom prvega berila, ki je po vsebini pohvala vrli ženi. Njena vrlina je njena skrb za materialne dobrine, ki pa jih ne zbira in plemeniti za lastno korist, ampak za druge; najprej seveda za svojo družino, a je obenem odprta tudi za druge pomoči potrebne ljudi.

Prilika o talentih ima poleg materialne tudi duhovno plat, ki ni nič manj pomembna in je v bistvu temeljna.

Najprej je pomembno, da to, kar smo prejeli od Boga, ni nekaj majhnega. Papež Benedikt XVI. pravi, da se talenti nanašajo tako na materialne dobrine, kakor tudi na naravne sposobnosti in lastnosti; na poseben način pa na bogastvo, ki nam ga daje Jezus. To so najprej kreposti: vera, upanje in ljubezen. Dodajmo še druge: molitev, Božja beseda, krst, evharistija, spoved in drugi zakramenti, bratje in sestre v Kristusu - Cerkev. Vse to je neprecenljivo. Dejstvo je, da te talente Bog daje vsem in za vse. Naš odnos do njih pa je tak, kot ga opisuje evangelij. Eni s temi darovi ravnajo skrbno, jih množijo s svojim svetim življenjem, so hvaležni in se trudijo. Za premnoge ljudi pa so celo nepotrebna navlaka injih zakopljejo ali zavržejo. Te predstavlja tretji služabnik, ki je zakopal svoj talent. Razlog njegovega dejanja je bila njegova napačna podoba Boga in zato napačen odnos do njega. Papež Benedikt pravi, da se to lahko zgodi vsem nam kristjanom, če darove, ki smo jih prejeli pri krstu, birmi in evharistiji zakopljemo pod plasti predsodkov in razočaranj ter pod lažno podobo Boga, ki se nam vsiljuje z vseh strani.

Našteti Božji darovi, kot so krst, obhajilo in birma, zato niso neke trofeje, niso potrdila, ki jih zbiramo in si rečemo, da smo nekaj opravili, da nekaj imamo. Namenjeni so nam, da iz njih živimo, da iz njih raste predvsem naša ljubezen, da naša ljubezen iz njih dobiva moč in se množi.

Franc Likar, župnik