Jezusova prilika o desetih dekletih, svatovskih družicah, nas opominja, da moramo biti v življenju marsikdaj pripravljeni na presenečenja, tudi na čakanje; imeti moramo dovolj olja pazljivosti in potrpežljivosti. Koliko nepričakovanih stvari se nam zgodi, zaradi katerih se življenje obrne v drugo smer, kot smo načrtovali ali pričakovali. Velikokrat se izkaže, da so naši načrti eno, resničnost pa nekaj povsem drugega. Olje v naših svetilkah je umetnost načrtovanja, pomeni pa tudi sposobnost potrpljenja in vztrajnosti.

Koliko potrpljenja in vztrajnosti potrebujejo starši, da vzgojijo otroka v odgovornega odraslega človeka. Koliko potrpljenja in vztrajnosti potrebuje mlad človek, ki se izobražuje in pripravlja na poklic. Koliko potrpljenja in vztrajnosti je potrebne v zakonu. Ali če pogledamo kmeta, ki ga že sama narava sili k potrpežljivemu vztrajanju.

Ob tem si moramo vse življenje prizadevati, da krotimo svoje napake in vedno znova ugotavljamo, da se jih nismo še znebili. Razvoj telesnega in duhovnega življenja je počasen in komaj opazen. Kdor s tem ne računa, postane nestrpen, lahko tudi razočaran in omaga.

Blagor otrokom, ki jih starši od malega vzgajajo k vztrajnosti, premagovanju težav in potrpežljivosti s seboj in z drugimi.

Vsem nam je, vsakemu v svoji življenjski dobi in v svojem stanu, potrebnega veliko olja v svetilkah, kot pravi Jezus v današnjem evangeliju: olja ljubezni, vere, upanja, modrosti; olja molitve in čuječnosti.

Duhovna čuječnost, budnost je drugo sporočilo današnjega evangelija. Jezus nam jasno pove, da se bomo srečevali z Ženinom, torej Bogom našim Odrešenikom v nepričakovanih trenutkih, zato je modro, da smo duhovno budni. Bog nam sicer želi ponoči mirnega in globokega spanca, a najučinkovitejše uspavalno sredstvo je čista in mirna vest.

Velikega teologa Tomaža Akvinskega je neki redovni sobrat vprašal, katere stvari so se mu v življenju zdele najbolj nedoumljive. Tomaž je odgovoril: »Nikdar nisem mogel razumeti, kako more človek s težkim grehom na duši mirno leči in zaspati. Tomaž je z drugimi besedami povedal isto, kar nam pravi Jezus na koncu današnjega evangelija: Bodite budni, ker ne veste ne ure ne dneva. Da ne bi s strahom ugotovili, da so svetilke prazne.

Ko so nespametne device opazile, da jim zmanjkuje olja, so se obrnile k pametnim, naj jim posodijo. Ta del prilike nas kristjane spodbuja k solidarnosti, ki je žal tudi pri pametnih devicah ni bilo. V naših svetilkah naj bo vedno še nekaj olja več, kot ga potrebujemo. Nekaj dobrote za tistega, ki ni dober; nekaj moje molitve za tistega, ki ne moli; nekaj ljubezni za tistega, ki ne ljubi; nekaj odpuščanja za tistega, ki ne odpušča. »Kaj imaš, česar nisi prejel?« nas sprašuje apostol Pavel. Duhovna solidarnost je zelo pomembna razsežnost krščanskega življenja, o kateri premalo razmišljamo in govorimo. Lahko se nam namreč zgodi, da prav zato, ker preveč mislimo nase, ugasne tudi naša svetilka, če bi ji zmanjkala ljubezen.

Franc Likar, župnik