Današnja Božja beseda prinaša trdo in neizprosno kritiko, ki je namenjena vsem, na poseben način pa tistim, ki »častijo Gospoda z ustnicami in katerih srce je daleč od njega«. Kritika leti na vse, ki zemeljske, posvetne stvarnosti postavljajo nad Božje kraljestvo. To je Jezus očital farizejem in saducejem. Naša vera je podobna njihovi, kadar »govorimo, pa ne delamo«, ali ko delamo nekaj kar se vidi, ne gremo pa v globino, se bojimo soočiti z Bogom in s seboj.

Prvi korak je izboljšanje našega odnosa do ljudi. Na to nas opozori prvo berilo iz 2.Mz., ko omenja štiri nevarnosti, ki ogrožajo ljubezen do bližnjega. Tako svari: »ne izkoriščaj, ne zatiraj, ne bodi oderuh, ne nalagaj obresti.

Papež Frančišek je napisal apostolsko spodbudo Ljubljena Amazonija. Opozarja na hude grehe zoper svetost življenja in človekovo dostojanstvo. Greh je, kadar si ljudje zatiskamo oči pred krivicami, kadar postanejo neobčutljivi za stiske drugih ljudi. V nebo vpijoč greh je, kadar nikogar, zlasti odgovornih v družbi ne zanima več trpljenje ljudi in njihove skrbi za preživetje. Vsak dan poslušamo novice o nasilju, pripovedi polne bolečin in stisk.

Pomemben kazalnik današnjega čas in stanja v družbi in nas nagovarja k dejavni bratski ljubezni, je povezan z imetjem. Vsi vemo, da dobrine niso enakomerno in pravično razdeljene. Bogati so vedno bolj bogati in revni vedno bolj revni. Več milijard ljudi je prikrajšanih za osnovne človeške dobrine. Toda dobrin je na svetu dovolj. So od Boga, on jih daje. Razdeljujemo pa jih mi in v tem je težava. Ker nočemo, ne znamo, ker se sprenevedamo. Prav to sprenevedanje je hud greh. Saj ni tako hudo, saj bodo že pomagali, saj pri tem nimam nobene krivde. A kristjani se ne moremo sprenevedati, ker imamo evangelij, Jezusov nauk. Če nam je Bog dal več dobrin, kot jih potrebujemo, nam jih je dal zato, da jih bomo razdelili naprej. Tega Bog ne dela, ta del zapovedi ljubezni je zaupal nam.

Drug kazalnik naše ljubezni pa je naš odnos do evharistije. Za nas verne je evharistija ogledalo našega ravnanja, naše dejavne ljubezni do bližnjega. Evharistija je šola ljubezni. Da bi rešil človeka, je Jezus iz ljubezni daroval sam sebe. Ob tem zgledu Jezusove ljubezni so se ljudje spreobračali in se spreobračajo in učijo ljubezni. Evharistija – srečanje z Jezusom nas uči spoštovanja do življenja in pravilnega pogleda na zemeljske dobrine.

Če smo temu pogledu zvesti, se nam ni bati. Kakor smo po eni strani res sposobni biti sebični in delati napake, je enako res, da smo se sposobni spreminjati in postajati vedno boljši, dobri ljudje. Prav kristjani smo pred veliko odgovornostjo. Bog nas kliče, ker želi da mi sprožimo spreobrnjenje sveta. Vsak zase, s svojo držo in ravnanjem. Pred nami je praznik Vseh svetih. Svetniki so s svojim življenjem, s svojimi držami in ravnanji spreminjali svet, ga spreobračali in ohranjali pri obstoju. Vzbudimo v teh dneh tudi mi v sebi nekaj te želje.

Franc Likar, župnik