Vsaka Božja beseda, prebrana ali izrečena, zapisana ali celo upodobljena v sliki, kjerkoli in kakorkoli se pojavi, ima en sam namen: spodbuditi človeka h korakom v pravo smer. Gre za človekovo pot v smer srečne prihodnosti, v smer mirnega in polnega življenja, ki je zagotovljeno v zvestobi Božji postavi, Božjim zapovedim. V drugem berilu, v pismu Rimljanom nam apostol Peter našteva nekatere izmed deseterih Božjih zapovedi. Božje zapovedi so smerokazi na človekovi življenjski poti. Kdor jih ne upošteva, nujno zgreši smer.

V prvem berilu pa so vzete besede iz knjige preroka Ezekijela, ki tudi omenja silno pomembno službo ali poslanstvo, ki ne sme izostati. To je služba stražarja. Ezekijelu Bog pravi: »Postavil sem te za stražarja.« Beseda stražar je najbolj domača v vojaškem okolju. Ena bistvenih nalog vojaka je, da je na straži. Stražar pazi, da se sovražnik ne približa, da ne naredi škode, da sovražnik ne izzove spopada, nesreče in gorja.

Ne samo vojak, iz Božje besede razberemo, da je vsak človek stražar, da opravlja stražarsko službo. Pri nekaterih je ta služba vidnejša, opaznejša, pri drugih manj. Podobo stražarja lahko prenesemo vsepovsod, tudi v domačo družino. Še kako sta oče in mati »stražarja« svojim otrokom, da jih to ali ono zlo ne oplazi in jim ne povzroči škode. Starša sta stražarja, ki odvračata nevarnost. Na začetku veroučnega leta se spomnimo, da so kateheti in katehistinje stražarji mladih, da se zlo nevere ne približa tem, ki so jim zaupani. Kamorkoli smo postavljeni, povsod je pomembno, da smo budni, da nismo zaspani, brezbrižni, češ, bo že kako.

Jezus v evangeliju pravi tudi: »Če tvoj brat greši, ga posvari!« grešnike svariti je duhovno delo usmiljenja. Danes si komaj kdo upa posvariti nekoga, ki ne dela prav, niti otrok ne. A kaj je svarjenje? Je dolžnost, ki jo je Bog naročil že v stari zavezi, ko je po preroku Ezekielu postavil službo stražarja. Odvračati zlo od ljudi, pomagati jim k poboljšanju, k svetosti. Nekoga svariti pa seveda pomeni tudi, da moram najprej sam delati dobro, da se trudim delati, kar je prav, da se izogibam slabemu. Svarjenje je zato dejanje, ki najprej pomaga meni samemu.

Daleč najpomembnejša je namreč stražarska služba pred vrati lastnega življenja; lastnega srca, lastnega jezika in lastnih rok. Človek, stražar sam sebi, mora paziti, kaj in koga spušča v svoje srce. Sovražnik, ki nas ogroža, je predvsem zlo, hudobija, izprijenost in pokvarjenost, ki so hudičeva mojstrovina in z njimi vstopa v srce hudič sam. Gorje človeku, ki mu odpre vrata v svoje srce.

Stražar je človek, ki ljubi, ki želi dobro in dela dobro. Taki stražarji bodimo tudi v novem katehetskem letu.

Franc Likar, župnik