V poletnih mesecih je pogosta tema počitek, dopust, počitnice. Počitek omenja tudi Jezus v današnjem evangeliju: »…Jaz vam bom dal počitek…« S tem nam pove, da je počitek pomembna dobrina tudi v Božjih očeh. Vsak človek ga potrebuje. Iz Jezusovih besed tudi razberemo, da ni počitek že vsak odklop od dejavnosti in obveznosti, ki jih imamo. Prav ako ni počitek nek »mrtvi tek«, lenarjenje , ko nam bi čas tekel v prazno. Za pravi in polni počitek Jezus vabi: »Pridite k meni in jaz vam bom dal počitek!« Obljubljeni počitek moremo najti le ob njem in v njem, kakor pravi sveti Avguštin: »Naše srce je nemirno, dokler se ne spočije v njem.«

Počitek, ki ga Jezus obljublja in daje, je namenjen temu, da nas okrepi, da nam pomaga odstraniti neštete strahove, ki nam jemljejo pogum. Tako ob njem naša bremena postajajo lažja. Ko smo povezani z Jezusom in ga zares sprejemamo v svoje vsakdanje življenje in okoliščine, vsakdanje skrbi in obveznosti, ki nas pogosto utrujajo, pride tolažba in vzdržljivost, ki jo lahko dobimo le pri njem.

Počitek Jezus obljublja vsem, ko pridejo k njemu tako, kot so prišli takrat v Galileji: preprosti, revni, bolni, grešni, odrinjeni, obupani in izključeni. Tudi greh človeka utruja. Vsem tem Jezus ne postavlja svojih zahtev, niti jim ne govori o spreobrnjenju, ampak ponuja svojo tolažilno navzočnost. To je način, kako Jezus vstopa v človekovo življenje.

Ko Jezus obljublja počitek, pa vseeno daje navodilo: »Vzemite moj jarem nase in učite se do mene, kajti jaz sem blag in ponižnega srca«. Nikomur ne nalaga dodatnega jarma, drugih nalog in obveznosti. Samo Jezusov jarem, ki je drugačen od človeškega. Jezus človeku ne nalaga dodatnih bremen, ampak mu bremena pomaga nositi. Kdor pusti, da mu Jezus pomaga, kdor se pusti podučiti kako naj nosi breme, prejme dar počitka. Hkrati pa bo vsak, ki najde počitek ob Jezusu in v njem, tudi sam v svoje okolje vnašal mir, tolažbo in spokojnost. Ko doživimo Jezusovo sočutje, tudi sami postajamo sočutni do drugih.

Najti počitek v Gospodu pomeni biti z njim ob poslušanju njegove besede; biti z njim tudi v trenutkih molka in samote, v zahvaljevanju in izročanju; tako, da začenjamo in zaključujemo dan z molitvijo. Počitek v Gospodu najdemo v premišljevanju svojega življenja pred njim, v njegovi navzočnosti. To po tudi pomeni, da ne sanjarimo, da ne razmišljamo o življenju brez jarma in brez bremena, saj takega življenja ni. Živeti polno in odgovorno pomeni nositi bremena, nositi jarem in ne ubirati svojih poti po zgolj lastnih željah in predstavah. Vzeti nase jarem in breme v Gospodovi navzočnosti pomeni sprejeti življenje takšno kot je in iskati, kaj je za nas Božja volja. Sreče ne bomo našli, če bomo nenehno protestirali, če bomo hoteli biti svobodni od ljudi in od Boga, brez ponižnosti in krotkosti. Biti krotak in ponižen pomeni vsak dan znova sprejeti Gospoda za vodnika in gospodarja. Tako bo njegov mir vedno bolj polnil naše duše in srca.

Franc Likar, župnik