Jezus je v sporočilu današnjega evangelija zelo stvaren, jasen in odločen. Našteje tri prvine, ki bodo za vse čase določale krščansko življenje in s tem vero vsakega kristjana.

1. Človekova uglašenost z Jezusom, povezanost z njim mora biti močnejša od katerekoli druge povezanosti.
2. Človekova odprtost za potrebe bližnjega.
3. Tretja prvina, ki daje usmeritev obema pa je sprejemanje križa; vsakdanjih križev, kar od človeka terja vsakdanje življenje.

Te tri prvine so stalnica celotnega evangelija. Najprej predanost Bogu. Ta je ali pa je ni. Ni polovičarstva. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Ne moreš ljubiti z deljenim srcem. Nikogar in ničesar ne moreš postavljati pred Boga. To tudi pomeni, da je vedno na prvem mestu Božja volja; tisto, kar Bog želi od mene, šele potem tisto, kar od mene želijo drugi ljudje ali kar želim sam.

Težko nam gre v glavo, zakaj postaviti Boga tudi pred svoje najbližje, pa je odgovor tako preprost: ljubezen do Boga se kaže skozi ljubezen do bližnjega. Moj bližnji je Božji dar, Bog mi ga podarja in popolnoma enako se veseli njega kakor mene. Če bližnjega nima rad, nisem najprej krivičen do njega, krivičen sem do Boga, ki mi je bližnjega zaupal, da ga ljubim, pa ga zavračam. Ne ljubiti bližnjega je največja žalitev Boga. Kako zelo Bog ljubi enega in drugega, kako se veseli naše ljubezni do bližnjega, dokazuje dogodek iz prvega berila. Zakonca v Šunemu, ki sta bila gostoljubna do Elija, sta bila nagrajena: dobila sta otroka, po katerem sta dolga leta zaman hrepenela. Nesebična, nepreračunljiva dobrota je rodovitna. Bog se neskončno veseli, če delamo dobro svojemu bližnjemu, ker Božji ljubljenec.

Ljubiti bližnjega, ker to od nas želi Bog, ljubiti ga, ker ga on ljubi, je tudi nujno potrebna varovalka . Kdor namreč bližnjega ne ljubi skozi Božji pogled, skozi Božjo ljubezen, zaradi Boga, ki nima Boga za merilo ljubezni do bližnjega, je v stalni nevarnosti, da bo postavil za merilo sebe, svoja občutja, svoje želje, svojo sebičnost. Koliko ran, strtih src, solz in uničenih življenj je prav zaradi tega, ker ljudje za merilo ljubezni postavljamo sebe in svoje zahteve.

Tretja prvina, ki usmerja prvi dve, jih povezuje in osmišlja pa je križ. Za zgled ljubezni je Jezus dal samega sebe, ki je prišel, da služi in daruje samega sebe na križu, znamenju najvišje in popolne ljubezni. Vzeti križ na svoje rame, kot naroča Jezus v današnjem evangeliju pomeni umreti sebi: svojim lastnim željam, predstavam in hotenjem, ko gre za korist bližnjega, ker je bližji Božja last. Umreti svojim prepričanjem, svoji trmi, svojim zahtevam.

»Kdor svoje življenje izgubi, ga bo našel«, nam je bilo rečeno. Življenje se najde v iskanju tega, kar koristi drugim. Pomemben je tudi kozarec hladne vode. Kako malo danes razmišljamo na ta način, kako malo na ta način ravnamo in živimo. Jezus nas je želel samo spomniti, da pot sebične zagledanosti vase ni prava, da ni druge poti, ko je ta, ki jo on predlaga in utira pred nami, če hočemo življenje ohraniti in ne izgubiti.

Franc Likar, župnik