V prvih nedeljah po končanih božičnih praznikih sledimo začetkom Jezusovega javnega delovanja: Jezusov krst; prejšnjo nedeljo je Janez Krstnik predstavil program Jezusovega delovanja, ko je pokazal nanj kot na Božje jagnje, ki odjemlje grehe sveta. Danes pa je Jezus izbral svoje učence, apostole. Vsak, ki hoče narediti veliko in pomembno delo, poskrbi za dobre sodelavce. To je še toliko bolj pomembno, če želi, da se bo njegovo delo, ki ga je zastavil in začel, nadaljevalo tudi po njegovi smrti. Eno izmed osnovnih pravil, kako uspeti, je: izbrati si dobre sodelavce.

Ali so bili apostoli dobri sodelavci, dobra izbira za Jezusa? Kakšni so bili apostoli, ko jih je Jezus izbral za svoje sodelavce. Gotovo so bili dobri in sposobni, saj so opravili ogromno delo. Toda, ali so bili takšni že prej, preden jih je Jezus poklical? Zdi se, da prej niso bili kaj posebnega. Največ izmed njih je bilo navadnih ribičev. Očitno se je ribiški poklic zdel Jezusu primeren, da si je med njimi izbral sodelavce.

Kaj je značilno za ribiški poklic? Kot ribiči so se apostoli naučili biti potrpežljivi in vztrajni v čakanju na ugodno priložnost za ulov, ko so se borili z različnimi vremenskimi neprilikami. Bili so pogumni, ko so se z borno opremo podajali na nevarno genezareško jezero, ki je bilo značilno po tem, da so ga lahko v trenutku prekrili nevarni oblaki in se je razbesnel vihar.

Ribič je človek pravega trenutka. Prava prilika se ne pojavi vsak dan; ko pa se pojavi in kjer se pojavi, jo je treba izkoristiti, drugače ostane mreža prazna. Ribič mora znati izbrati pravo vabo za pravo ribo.

Pravi ribič tudi ne sili v ospredje, ker lahko preplaši ribe.

Ribiče ob Galilejskem jezeru je Jezus izbral za apostole, takšne kot so bili. Ni jih izbral glede na njihovo izobraženost in znanje. Izbiral in poklical jih je, da bi bili z njim. To je bilo najpomembnejše. Da bi ga ljubili in mu sledili. Vse drugo pride pozneje. Jezus je vedel, da se Božje kraljestvo ne širi drugače, kakor z ljudmi, ki ga ljubijo do te mere, da so pripravljeni zanj vse zapustiti.

To je tudi naš poklic, poklic vsakega kristjana. Je v potrpežljivosti pri pridobivanju ljudi za Boga. Jezus je apostole izbral, da bi bili z njim . Apostoli so bili z njim tri leta, noč in dan. Po njegovem odhodu s tega sveta pa so bili z njim tako, kot smo lahko tudi mi – v premišljevanju Božje besede, molitvi, prejemanju zakramentov in v bratski ljubezni z drugimi ljudmi.

Lastnost krščanskega poklica je poznavanje trenutkov, ko lahko nekomu posredujemo evangeljsko sporočilo; niso vsi trenutki ugodni in primerni za oznanilo evangelija. In ko imamo priložnosti, ki so ugodni trenutki, jih moramo izkoristiti, ne pustiti, da gredo mimo. Neugodnih priložnosti pa se ne smemo ustrašiti in se obrniti proč; poskusili bomo znova. Na vse to morami biti kot kristjani pozorni, sicer bo še vedno več ljudi ostajalo zunaj in ne bodo poznali Jezusa.

Na to mislimo tudi danes, ko obhajamo nedeljo v tednu edinosti kristjanov. Prosimo Gospoda moči, da bomo z zgledom svojega vsakdanjega življenja širili Božje kraljestvo, v katerem bomo živeli kot bratje in sestre.

Franc Likar, župnik