Ob začetku leta si ljudje zaželimo sreče, zdravja, uspešnosti, zadovoljstva, kristjani pa še posebej, da bi bilo blagoslovljeno. Pri tem se naslanjamo na Boga, ki je vir in temelj vsakega blagoslova. V prvem berilu nam Božja beseda približa starodavni judovski blagoslov, med katerim so izraelski duhovniki nad ljudstvo klicali Gospodovo ime, da bi jim podeli milost in mir. Da bi ljudje lahko hodili po poti miru, je potrebno razsvetljenje od Boga. Z učlovečenjem Božjega Sina se je prav to v polnosti uresničilo. »Prihod Božjega Sina je prinesel nepreklicen blagoslov, prižgal je Luč, ki ne ugasne in ki daje človeštvu možnost ustvariti civilizacijo ljubezni in miru.« To so besede zaslužnega papeža Benedikta na novo leto 2009.

Novo leto nam na simboličen način odpira vrata v prihodnost. Na Božič smo poslušali besede angela svetemu Jožefu, ki se je znašel na začetku nove poti: »Ne boj se vzeti k sebi Marije!« To na prvi dan v letu naroča tudi nam. Za Marijo velja, da je blagoslovljena med ženami in hkrati prinaša blagoslov. Je žena, ki je sprejele Jezusa ter ga rodila za vso človeško družino. Odrešenikova Mati nas bo spremljala skozi vse leto, ki ga danes začenjamo. Pomembno pa je, da jo vzamemo k sebi, v svoje srce. Z njo bomo vzeli tudi Jezusa, v nas bo prebival Bog.

Evangelij pa nas danes znova popelje v Betlehem, da bi skupaj s pastirji zrli v novorojeno Dete in skupaj z Marijo premišljevali božično skrivnost. Za opis velikih Božjih del evangelist Luka uporabi le nekaj najbolj preprostih besed. Povabi nas le k temu, da utihnemo, se čudimo in razmišljamo. Ko gledamo jaslice, potrebujemo tišino. V njej odkrijemo, kako zelo nas ima Bog rad. Jezusova majhnost nam pomaga rušiti naš napuh, njegova revščina nas vabi k skromnosti, njegova nežnost ogreje večkrat neobčutljivo srce. Vsak dan tega leta, ki nam ga danes Bog podarja, si vzemimo nekaj takih trenutkov, da si bomo z Bogom na tak način blizu. Vse bolj bomo spoznavali, kako bo vedno manj izgovorjenih praznih besed in kako nam tišina pomaga spoznavati resnične skrivnosti življenja.

Evangelij tudi pravi, da je Marija vse besede in dogodke ohranila v srcu in o njih premišljevala. Kaj vse je doživela že v teh prvih osmih dneh od Jezusovega rojstva. Srečala se je z veseljem in bolečino. Ob Jezusovem rojstvu se je srečala z Jožefovo skrbnostjo in ljubeznijo, bližino preprostih pastirjev, pa tudi z razočaranjem, da se je se Jezus moral roditi v hlevu, da jih ljudje niso sprejeli, da je njihova prihodnost polna negotovosti. O tem je premišljevala. To pomeni, da je dogodke pregledala v luči vere, pred Bogom. Vse je izročala Njemu.

Zato se ob izrekanju dobrih želja ob novem letu zavedajmo, da so naše človeške besede, ki jih prej ne premišljujemo pred Bogom, lahko zelo prazne in v njih ni življenja. Pri Bogu so besede tudi dejanja. Potrudimo se, da bodo naše besede prinašale blagoslov. Bodimo podobni Mariji. Prinašajmo pred Boga želje, upanja, hrepenenja drugih ljudi, tistim, ki jim danes izrekamo novoletne želje. Tako bodo naša voščila rodovitna, resnična in bodo prinašala življenje.

Franc Likar, župnik