Ob branju današnjih beril začutimo neko nelagodje zaradi zahtevnosti in neizprosnosti Božje besede. Jezus se že na začetku evangelija predstavi razlog svojega prihoda na svet: da vrže nanj ogenj. Ob boleči izkušnji nedavnih požarov nas ta beseda še dodatno vznemiri: kot da ni dovolj požarov in pogorišč, materialnih in duhovnih.

Jezus ni samo ljubezniv, krotak in iz srca ponižen, ampak tudi silovit in zahteven. Kakšen je ogenj, ki ga je vrgel na ta svet Jezus. To je duhovni ogenj, ogenj gorečnosti, navdušenja, zavzetosti za boga, velikodušnosti, predanosti in razdajanja. Nasprotje tega božanskega ognja je leden hlad, mrzla puščoba zaprtosti vase, jalove samozadostnosti. Vendar ta mrzli led ni najnevarnejši, saj se ob ognju ljubezni včasih vendarle stali. Nevarnejša je duhovna mlačnost, nezainteresiranost, vseenost, ki se je v našem času razpasla. V knjigi Razodetja o tem beremo: »Ker nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.«

Danes je v koledarju vpisano ime sv. Maksimiljana Kolbeja, ki je umrl mučeniške smrti na današnji dan, na predvečer velikega šmarna pred 81 leti v bunkerju lakote v Auschwitzu. V nekem svojem spisu je zapisal: »Največja kuga našega časa je verska brezbrižnost: brezbrižnost do Boga in do bližnjega, ki razjeda človeštvo.«

Reši nas lahko edino korenita odločitev za Boga. Jezus pravi: Kdor ni z menoj, je proti meni. Proti njemu torej niso samo njegovi aktivni nasprotniki, ki se na vse načine trudijo izbrisati njegovo ime s tega sveta, ampak še bolj tisti apatični, mlačni, krščeni kristjani, ki so svoje krščanstvo na dan birme odložili v kot. Kdor ni s Kristusom, je proti njemu. Tu ni brezbrižnežev. Kdor se za Kristusa ne zmeni, ga zaničuje. Jezus prinaša na svet to zahtevo: zanj ali proti njemu. Ob tej Jezusovi zahtevi se ljudje že dva tisoč let delimo, si nasprotujemo, se sovražimo in si povzročamo gorje. Jezus je to napovedal: celo v eni hiši, v eni družino bodo zaradi te delitve razprtije, kaj šele med narodi in kulturami.

To je tisti meč, o katerem govori Jezus. Jezus ni prišel na svet in ni umrl na križu »zaradi lepšega«, kar tako, za tistega, ki hoče. Prišel je za vse. Izgovori: »Vera me ne briga, Cerkev me ne briga, zakramenti me ne brigajo«, pri Bogu ne veljajo veliko. Kdor noče odrešenja, ki ga Jezus prinaša, ne ostane samo »praznih rok«, da pač nečesa nima, ampak tudi vse izgubi, ker zapravi večno življenje.

Jezus ni otroška igrača, s katero se zamotimo, ko nam je dolgčas. V drugem berilu apostol Pavel pove, da ni igrača, ampak križ, ki pa prinese edino pravo veselje tistemu, ki se ga oklene. Vsi, ki vstopajo v naše življenje in nam obljubljajo srečo brez meča, brez odločitve, brez spreobrnjenja, so lažnivci, ki nas zavajajo. Srečo prinaša samo tisti, ki nam jasno pove resnico o nas – da smo grešniki, nemočni, da bi se iz njih izvlekli sami. Potrebno nam je odrešenje, ki ga prinaša samo Jezus. Zato pa je potrebno, kakor nam naroča apostol Pavel: Imeti oči vedno uprte vanj, voditelja in dopolnitelja naše vere.

Franc Likar, župnik