Dobo, v katero vstopamo, imenuje Cerkev postni čas. To je čas štiridesetdnevne duhovne priprave na obhajanje velikonočnih praznikov. Število štirideset, ki ima korenine v Svetem pismu, je simbolično. Z njim tako stara kot nova zaveza izražata pomembne trenutke vere Božjega ljudstva. Število štirideset pomeni čas pričakovanja, očiščevanja, vračanja h Gospodu, pa tudi čas novih odločitev.

Evangelij današnje nedelje nas popelje v puščavo. Puščava je kraj velikih preizkušenj. V preizkušnjah pa se pojavijo skušnjave, ko bi človek storil karkoli, tudi če je nedovoljeno in nerazumno, samo da bi se iz preizkušnje izvlekel. V puščavi je namreč človek vržen v kruto resničnost, ostane brez vsega, na kar bi se mogel zanesti. V takšno situacijo se zelo rad vmeša hudič; vidi priložnost zase.

V puščavi se je znašel tudi Jezus. In ravno tja se je priplazil hudič. Jezus si je izbral puščavo zato, da bi se pripravil na svoje duhovno poslanstvo. Pisatelj Alessandro Pronzato v knjigi Posvečuj življenje pravi: »Vsako duhovno življenje mora skozi puščavo. Puščava je kraj, kjer je človek prisiljen spoznati sebe. Samo tako pa se lahko človek sreča tudi z Bogom. Še več: puščava človeka prisili, da se sreča z Bogom. Obenem pa mora človek vedeti, da se bo pritaknil tudi hudi duh. Njegovo vsiljivost predstavljajo tri skušnjave.

Prva je skušnjava kruha. To je materializem, blagostanje, ki je vzrok tudi tolikšnemu odpadu od vere, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih. Človek s polnim trebuhom pozabi na Boga. Človek materialne dobrine porablja zase, grabi in hoče vedno več, pozablja na sočloveka.

Druga ponudba hudega duha: »Če predme padeš in me moliš. Skušnjava, da bi si človek zagotovil izredne moči in uspeh za vsako ceno; po domače rečemo, da bi človek »prodal dušo hudiču«. Tu je cel seznam duhovnih tehnik, ki so daleč od vere v Boga in jih je polno naše okolje. Hudič ve, da je človek ustvarjeno bitje in kot tak je nujno nekomu poslušen. Če človek torej ni poslušen Bogu, ki edini daje pravo svobodo, bo poslušen stvarem, ljudem, kraljestvom tega sveta. Poslušen bo vsemu, kar ni Bog, zato vse postane malik. Človek postane malikovalec in zmaga hudega duha je popolna.

Tretja skušnjava: »Ako si Božji Sin, se vrzi dol!« Skušnjava spektakularnosti, pritegovanja pozornosti za vsako ceno. Veliko ljudi, tudi staršev, sili otroke in mlade, da delajo nenavadne in nesmiselne reči, da bi o njih vsi govorili in pisali na prvih straneh časopisov. Tako kot je zapisal Pascal: »Nekateri ljudje so pripravljeni zastaviti celo svoje življenje, da se bo o njih govorilo«. Senzacionalnost. To je lastnost zla. V skušnjavi so skrite vse naše želje po tem, da bi bili opaženi, vidni, upoštevani. Visokoleteči in do skrajnosti dodelani projekti, pri katerih nam mora celo Bog sam služiti in nas seveda ujeti, če pademo.

Kaj je zdravilo zoper vse to? Jezus je na skušnjave odgovoril tako, da je izpovedal vero v Boga Očeta ter tako ostane Božji Sin. Z izpovedjo vere tudi mi ostajamo Božji otroci.

Franc Likar, župnik