Božja beseda današnje nedelje se lepo ujema z obhajanjem nedelje Svetega pisma, oziroma nedeljo Božje besede, kot je 3. nedeljo med letom pred nekaj leti razglasil papež Frančišek. Povabljeni smo, da obudimo tisto veselje in hvaležnost za Božjo besedo, kakršno so občutili Izraelci v času preroka Nehemija. Po dolgih desetletjih so se vrnili iz babilonskega suženjstva. Na razvalinah svojega svetega mesta Jeruzalema so spet zaslišali besede iz Božje postave, iz Svetega pisma. Jokali so od sreče. V letih izgnanstva ni bilo Božje besede. Zdelo se je, da je Bog utihnil. Kako hudo je, kadar v tvojem življenju utihne beseda tistega, ki ti je veliko pomenil, ki je z besedo usmerjal tvoje življenje, te opogumljal, tolažil. Kako si sam in neredko izgubljen, ko te besede ni več. Ostati brez Božje besede je bilo Izraelcem hudo. Ko so jo po vrnitvi iz izgnanstva spet slišali, se je vanje vrnilo veselje, ko jih spodbujal duhovnik Ezra: »Ne bodite žalostni, kajti veselje v Gospodu je vaša moč.«

Kakšna čustva prebuja Božja beseda v nas? Koliko zares verujemo, da nam je v njem spregovoril Bog in nas po njem vedno znova nagovarja in vabi k sebi. Koliko na seže v srce, ko jo beremo pri bogoslužju v cerkvi in koliko jo sami vzamemo v roke z namenom, da bi prisluhnili, kaj nam Bog želi sporočiti. Koliko v Božji besedi iščemo odgovore na svoja iskanja, dvome, stiske in zadrege. Koliko ji dovolimo, da nam pomaga živeti? Kakor med dvema človekoma, ki se nehata pogovarjati, prijateljstvo umira in se povečuje oddaljenost med njima, tako umira vernikovo prijateljstvo z Bogom, če zamre beseda.

Koliko je v nas Božjega življenja, je odvisno od tega, kako sprejemamo Božjo besedo. Na to nas spomni evangelist Luka, ki v današnjem evangeliju. Jezusa predstavi v domači shodnici v Nazaretu, ko bere Božjo besedo. Na koncu Jezus sporočil, da je ta Božja beseda on sam. Sprejeti Božjo besedo pomeni sprejeti Jezusa. Jezusa ne prejmemo samo v sveti evharistiji, sprejmemo ga tudi v besedi, ki nam je oznanjena.

Posebno dopolnitev pa daje drugo berilo. Apostol Pavel primerja Cerkev telesu: eno telo iz mnogo udov. Smo v tednu molitve za edinost kristjanov, ki ga bomo sklenili v torek, na praznik spreobrnitve apostola Pavla. Kristjani smo med seboj povezani kakor udje enega telesa. Nihče ne more in ne sme drugemu reči: »Ne potrebujem te!«, ker s tem podpisuje lastno smrtno obsodbo. Kristjane druži ena vera v Kristusa, Božjega Sina, ki nam je razodel Očetovo ljubezen in skrb ter delo Svetega Duha. To naše spoznanje temelji na skupnem viru – Svete, pismu, ki je Božja beseda človeku. Božja beseda nas zbira, uči in druži. Zato je Božja beseda za vse vir spoznanja Boga, spoznanje Boga pa je pot vse večje povezanosti z njim in z brati. Resnični krščanski edinosti se bomo tem bolj približali, kolikor bolj bomo poslušni Božji besedi, jo sprejemali v življenje in z nje živeli. Poslušnost Božji besedi je pogoj bratske ljubezni med nami. Bog jo izreka zato, da bi bili med seboj vedno bolj njegovi otroci bratje in sestre med seboj.

In če kdaj iščemo dobro besedo za svojega bližnjega, ko nam morda ne pride na misel in na usta prava beseda, ko smo v zadregi, nam lahko priskoči na pomoč beseda Boga, ki vedno najde pot do srca. Amen.

Franc Likar, župnik