Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski je postavljen na začetek Jezusovega javnega delovanja. Gotovo imamo ta čudež v spominu že od otroštva. Njegovo vsebino in sporočilo se zelo pogosto navaja. Prvi poudarek je na tem, da so apostoli v tem prepoznali Jezusov klic in verovali vanj. Drugi poudarek pa daje navzočnost Jezusove Matere Marije. Skupaj z Jezusovim odrešenjskim poslanstvom se razodene tudi Marijina materinska skrb in bližina do človeka.

V tem prvem Jezusovem čudežu so pomembne tudi podrobnosti. Evangelist Janez, ki ga opisuje, je zato na podrobnosti pozoren. Prva podrobnost so kamniti vrči, ki so stali tam. So kamniti, prazni in suhi. So podoba stare zaveze, ki je mrzla kot kamen, negibna in ne odžeja. Ne prinaša življenja, nima vsebine. To se ji je zgodilo, ker je bila brez ljubezni.

Kristus prihaja, da starozavezni postavi da vsebino. Ne odpravlja je, kakor je sam rekel, ampak dopolnjuje. Dopolnjuje jo z ljubeznijo. V tem dogodku naznanja, da se je približalo nebeško kraljestvo. Približalo se je življenje.

Kaj lahko ob tem stori človek? Najprej, da prisluhne glasu Jezusove Matere, ki nas spomni, da smo brez njenega Sina tudi brez življenja, kamniti, prazni in suhi. In ko to spoznamo, je treba na delo. Vrče je treba napolniti z dejanji ljubezni. A je to še premalo; če ostanemo samo pri svojem naporu, pri svojem delu in prizadevanju, bo to, kar nalijemo v vrče, ostalo voda. Žlahtnost bo dala šele Božja milost, Sveti Duh, ki ga Jezus polaga v naša prizadevanja. Stara zaveza tega še ni bila deležna in tudi sama ni zmogla. Z Jezusovim prihodom na svet se je ta nerodovitna doba končala. Vino je znamenje veselja in obilja, ki ga v življenje odrešenega človeka prinaša Sveti Duh. Z Jezusovim prihodom na svet se mora končati doba, ko človek poskuša srečo doseči sam. Spoznati in priznati mora, da brez Boga ostaja njegovo življenje vodeno; z Bogom pa postane žlahtna pijača, ki požene kri po žilah, ki vrne vedrino in pokaže smisel.

Človek mora priznati, da zanj ni prihodnosti zunaj Boga. Zdi se, da mnogi živijo še v nerodovitni logiki stare zaveze. Zadovoljni z vodo, ali celo s suho praznino, namesto, da bi prisluhnili glasu Jezusove Matere: »Karkoli vam poreče storite!« Pa ne prisluhnejo in ne storijo. Preponosni so, da bi priznali svojo nemoč. Preponosni, da bi sprejeli odrešenje.

S čudežem v Kani Galilejski Jezus sporoča, da njegov prihod na svet spreminja vse stvari – začenši od zakonske ljubezni in družine, preko družine in družbe – vse človeške dejavnosti. Prišel je, da bi vsakemu človekovemu naporu dal novo vsebino. In da bi mi Boga ljubili z novim srcem, kajti samo iz srca, ki ga preoblikuje Božja milost, se rojeva mir, pravičnost in veselje. S hvaležnostjo ga prosimo, naj ohrani naš pogled obrnjen k njemu.

Franc Likar, župnik