Ob branju današnjega evangelija na praznik svete družine, si zlasti starši zlahka predstavljate tesnobo, ki sta jo doživela Jožef in Marija doživljala, ko sta tri dni iskala otroka Jezusa sredi mestnega vrveža v Jeruzalemu. Že par minut je groznih, če ne veš, kam je otrok izginil.

In tudi potem, ko sta Jezusa našla, presenečenj ni bilo konec. Slišati sta morala težke besede: »Kaj sta me iskala.« Jezus je jasno postavil na prvo mesto nebeškega in svojega Očeta, pred Jožefa in Marijo. Tega nista razumela in ostalo je v njunem srcu kot snov za premišljevanje. Kot človeka sta v tistem trenutku dojela samo to, da je Jezus naredil nekaj preveč po svoje.

Tudi nesporazumi in zapleti so del našega življenja, družinskega življenja pa še toliko bolj. Družinsko življenje je v današnjem času precej drugačno, kot je bilo v preteklosti, zdi se še bolj zapleteno in vzgoja otrok še težavnejša. Otroci so dostikrat odrezavi in nespoštljivi do odraslih, odrasli tožijo, kakšna je mladina. Vendar, če pogledamo v zgodovino, so prvi zapisi tega ugotavljanja stari 4000 let, pa vendar to ni zamajalo družine, ji ni odvzelo pomena. Družina ostaja bistvena za obstoj človeštva.

Na pomen družine je odločno pokazal tudi Jezus. Ne samo, da se je hotel roditi v človeški družini, vedel je tudi, da mora, če hoče odrešiti svet, odrešiti družino. Kakšen pomen daje družini pove že podatek, da je samo tri leta svojega življenja posvetil javnemu (poklicnemu) delovanju, kar 30. let pa je živel skrito življenje v domači nazareški družini. Pri delu je zvesto in odgovorno pomagal svojemu redniku Jožefu in pripomogel k preživljanju družine.

Tudi prvi čudež v Kani Galilejski je namenil družini. Rešil je zadrego mladih zakoncev, ki sta začenjala skupno pot.

Najbolj bistvenih stvari za življenje se človek nauči v domači družini. Otrok, ki izkuša ljubezen svojih staršev, bo tudi sam veliko lažje v življenju prav ljubil. Iz moralno zdravih družin prihajajo trdne osebnosti. Mladi, ki so odraščali v nepopolnih ali razbitih družinah, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo ponavljali napake svojih staršev.

Izhod iz večine kriz, ki jih naštevamo v naši dobi, so moralno zdrave družine. Ugotavljamo, da potrebujemo več poštenosti, skromnosti in medsebojnega sodelovanja. Te drže dobi otrok v domači družini. Če tega ne dobi doma, bo tudi najboljša šola nemočna. Tudi temelji za vero, ljubezen in trden odnos do Boga se začnejo graditi že v prvih letih življenja. Človekova verska vzgoja se začenja od spočetja naprej, ko starši molijo za svojega otroka, ga blagoslavljajo in izročajo v Božje varstvo. Starši so pri lastnem krstu prejeli posvečenje skupnega duhovništva vseh krščenih in so prvi pravi učitelji vere svojim otrokom. To zmorejo , ker so z zakramentom svetega zakona posvečeni za odgovorno vlogo moža in žene, očeta in matere. Drug drugega in otroke imajo pravico in dolžnost blagoslavljati. Na poseben način nas je v zadnjem letu na to spomnil čas koronavirusne bolezni, ko so omejeni stiki izven domače družine. Torej ne duhovnik, ne Cerkev, starši in družina so prvi prostor blagoslova otrok. Storite to danes, ponesite blagoslov od tu iz cerkve v svoje družine: simbolično z blagoslovljeno vodo, ki jo bomo blagoslovili o koncu maše.

Franc Likar, župnik