Advent nas postopoma pripravlja na zavzeto obhajanje božičnih skrivnosti. Božja beseda nas na drugo adventno nedeljo spomni, da je Odrešenik vstopil v konkretno človeško zgodovino, v resničnost tega sveta. To resničnost v večini snuje človek in je zato takšna kot je. Pa ne gre le za trdnost zgodovinskih dogodkov, ampak za to, da bi danes razumeli in sprejeli to zgodovino kot zgodovino lastnega odrešenja, ki ga Bog snuje v osebni zgodovini, v teku življenja vsakega od nas.

Evangelist Luka zelo natančno umesti začetek uresničevanja obljube odrešenja v zgodovinski trenutek: ko je svetu vladal cesar Tiberij, Judeji Poncij Pilat, Galileji pa Herod.

Odrešenikov prihod je torej zgodovinsko izpričan. Uresniči se v zgodovini in obenem zgodovino ustvarja. Iz nastopa Janeza Krstnika razberemo, da je Jezus Kristus prišel zaradi nečesa usodnega: prišel je človeka rešit iz katastrofe, v katero je treščil. S tem se bo zgodovina razdelila na dvoje; z njo se je razdelilo tudi človeštvo samo: na tiste, ki odrešenje sprejmejo, ki Kristusa sprejmejo za svojega Odrešenika in na tiste, ki mu bodo obrnili hrbet. Jezusov prihod je osrednja dogodek zgodovine. Zato je Luka zapisal tako točne časovne in krajevne podatke. To, kar je v evangeliju sporočeno, je realnost, ki je do konca sveta ne bo mogoče zaobiti ali izbrisati. Nikar se ne bojmo izjav puhloglavcev, ki te dni želijo opozoriti nase s predlogom, da bi izpustili besedo božič, ker da je žaljiva. Resnice Jezusovega rojstva in Božjega vstopa v naš svet ne bodo izbrisali. Saj tudi že desetletja poslušamo neumen izraz : Pred našim štetjem in po našem štetju…« Tudi če so se naša ušesa na to neumnost navadila in se nam zdi normalna, resnice o Kristusovem prihodu na svet ni in je ne bo zabrisala.

Krščanstvo tako ni pobožna pravljica: »Nekoč je bilo, nekoč je živel…« Evangelij ni pripovedka in niso lepe sanje. Evangelij sloni na dejstvih, resničnih dogajanjih na tem svetu, v naši zgodovini. To je tudi tista resničnost, ki jo praznujemo na božič.

Jezus je s prihodom na svet obrnil kolo zgodovine, ki se je do takrat vrtinčila v brezupni tragediji prvega greha in storil, da se je zgodovina obrnila v smer dobrega, od ujetosti v greh k odprtosti svetosti. Jezus Kristus je središče, os sveta. To potrjuje celo štetje let: od Kristusovega rojstva. Zato Janezov klic ni utihnil, ampak odmeva tudi v našo zgodovino: v peti december 2021! Janezov klic odmeva in pušča sled! Pisatelj Alojz Rebula bi rekel, da po vsej zemlji odmevajo koraki njegovih sandal. Zato je naša naloga, da v adventnem času zravnamo naše poti, po katerih stopa.

Jezus prihaja v naš svet zato, da bi se srečal z vsakim izmed nas. On je v resnici Gospod in Odrešenik, je naše edino upanje. Zato imamo tudi razlog, da vzamemo zares svarilo Janeza Krstnika in se obrnemo k Jezusu, da mu prisluhnemo in mu sledimo. Ne samo v mislih in pobožnih željah, ampak v konkretnih korakih žive vere in dejavni ljubezni. Kajti tudi v nas želi Beseda postati meso.

Franc Likar, župnik