»Ni dobro za človeka, da je sam.« Tako je razmišljal Bog preden je Adamu ustvaril družico Evo. Za človeka ni dobro, da je sam. Človek ne more živeti sam. Ljudje smo socialna bitja, ustvarjeni, da živimo drug z drugim. Človek sam zase je nepopoln. Adam je med množico ustvarjenih bitij iskal dopolnitev zase. Bog je to videl in je ustvaril ženo. Skupaj sta Božja podoba; podoba Boga, ki je Ljubezen.

Ljubezen vedno potrebuje drugega, nekoga, da se mu razodene. In ko se razodene, tudi spoznava, zbližuje in združuje. Prvi dokaz za to je Adam, ki je zagledal Evo in rekel: »To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Mož in žena si gledata iz obraza v obraz: oseba z osebo, z enako naravo, z dostojanstvom, drug drugemu sta dar in dopolnitev in sta nerazdružna.

To resnico potrdita mož in žena, ko skleneta zakon. Zato ljubezenska vez ne more nastati niti biti uničena po človekovi odločitvi. Za Jezusa je zaradi tega zakon neločljiv, ne zaradi predpisov. To je mislil, ko je povedal farizejem, zakaj je Mojzes dovolil ločitev zakona. Ne opira se na postavo in zunanje norme, ampak poudarja ljubezen, ki je neugasljiva Božja moč. Bog jo polaga v človekovo srce, ni sad človekove volje. Zakonska zveza ni neko breme, ampak je opora in blagoslov, ki ga daje Bog. Zakonska vez med možem in ženo ni pogodba z nekimi posledicami in obveznostmi, ampak sveta zaveza dveh oseb. Sveta, ker ji je svetost nujno potrebna, da vir ljubezni ne usahne. Iz te svetosti rastejo otroci. Potem, ko današnji evangelij govori o svetosti zakonske zveze med možem in ženo, govori o otrocih. Otroci so sad te svete zveze. Četudi danes govorimo, da otroci odraščajo in se oblikujejo ob raznih vplivih zunanjega sveta, je vendarle najbolj res, da rastejo iz svetosti domače družine.. Svetost staršev bo otroku prihajala iz podzavesti na dan, hote ali nehote. Spomnil se bo: če so moji starši ravnali tako in tako in so bili srečni, in je bila naša družina srečna, potem je to tudi zame način, je to tudi moja pot. Svetost njegovih staršev bo oblikovala njegovo življenje.

Ko je Jezus v današnjem evangeliju blagoslavljal otroke, je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj.« Te besede so tudi poziv, da otrok mora sprejeti Božje kraljestvo. Otrok ima pravico do Božjega kraljestva. Če mu starši ne odprejo vrat Božjega kraljestva, bodo tudi njim ostala zaprta. Bog želi otroke blagoslavljati in starši mu to omogočijo, ko skrbijo, da otrok raste v Božji ljubezni zakramentov in jih učijo ljubiti Boga.

Smo na začetku meseca rožnega venca. Molitev nas posvečuje in zbližuje z Bogom. Poživimo družinsko molitev, saj gre za našo srečo.

Franc Likar, župnik