Ob prvem svetovnem dnevu starih staršev in starejših, si vzemimo za razmišljanje nekaj poudarkov, s katerimi papež Frančišek utemeljuje svojo odločitev za obhajanje tega dne. Najprej pravi, da nam ta svetovni dan pomaga razumeti, da smo vsi, mladi in stari, stari straši in vnuki, ne glede na to, ali spadamo v isto družino, ali ne, »eno telo in en Duh, kot smo poklicani in določeni od Boga vsak v svoj poklic in poslanstvo.« Tudi starejši so za Cerkev in družbo enako pomembni kot mladi. Brez njih skupnosti nekaj manjka, zato morajo imeti sovje mesto.

Kot ljudstvo, zbrano ob Gospodu, odkrivamo lepoto tega, da smo del iste družine in se hkrati zavedamo, da nihče ne more preživeti sam: ne starejši brez mladih, pa tudi ne obratno. Tudi mladim brez starejših manjkajo bistvene izkušnje za življenje. Kako ne more nihče živeti sam, si pomagati v težkih življenjskih situacijah, je jasno razvidno iz današnjega evangelija. Ljudje si moramo med seboj pomagati. Deček iz evangelija je prinesel pet ječmenovih hlebov in dve ribi ter jih ponudil Jezusu, da jih razdeli. Ni pomembno, ali imamo malo ali veliko, pomembno je, da to podarimo Gospodu. Pa ne gre samo za materialne dobrine. Mladi ljudje ponudijo svoj optimizem, svojo radoživost, svoje veselje, ker so manj obremenjeni z raznimi razočaranji iz preteklosti, ne bremenijo jih boleče izkušnje in preizkušnje kot mnoge starejše, ki izgubljajo voljo in pogum, da bi na novo začenjali ali šli naprej. Starejši pa lahko ponudijo svoje izkušnje, s katerimi mlade varujejo pred marsikatero nepremišljenostjo in zaletavostjo.

Tudi kot Cerkev smo ljudstvo, ki se ne more nasititi samo. Tisto, kar je najbolj potrebno pomnožitve, sta vera in modrost. V globini starejših ljudi sta ti dve danosti kot zaklad, ki ga je prekril duh časa, a ga je potrebno vedno znova odkrivati. Papež pogosto govori o tem. Na konferenci na temo »bogastvo let«, ki jo je organiziral Dikasterij za laike, družino in življenje, je dejal, da so starejši »nepogrešljiv člen v vzgoji otrok in mladih v veri. Priti nam mora v navado, da jih bomo vključevali v svoje versko življenje in ne bomo gledali nanje samo kot na občasno dobrodošlo pomoč in popestritev. Stari starši starejši nasploh morajo biti aktivni deležniki prenosa verskih vrednot na otroke in mlade.

Prav vsi imamo tisti dve ribi in pet hlebov kruha, se pravi ljubezni in molitve. Oboje je dostopno vsem in oboje si moramo med seboj deliti. Papež Frančišek navaja besede Benedikta XVI., ki govori o molitvi kot o posebnem daru in poslanstvu starejših: »Molitev starejših lahko zavaruje svet in mu morda pomaga bolj učinkovito kot trud mnogih. Tvoja molitev je dragocen vir: to so pljuča, ki se jim Cerkev in svet ne moreta odpovedati. Papež ne neha podarjati, da so ostareli molivci, ki jih potrebujemo. Kot da je starost dana prav za to nalogo. Ne obstaja starost za upokojitev pri tem poslanstvu.

Svoje pismo papež zaključi z besedami, ki jih je izbral za geslo letošnjega prvega svetovnega dne. To so Jezusove besede učencem pred vnebohodom: »Jaz sem s teboj vse dni.« Potrebno nam je le trdno zaupanje v gotovost te obljube. Gospod je vedno z nami, pa tudi vedno računa na nas.

Franc Likar, župnik