Na današnjo, drugo nedeljo po božiču, kakor tudi večkrat v božičnem času, premišljujemo o Jezusovem prihodu na svet ob zapisu evangelista Janeza. Zanj je Jezusov prihod na svet učlovečenje večne Božje Besede. Ta si od stvarjenja sveta naprej išče prostor na svetu, med ljudmi in v človeških srcih. V Jezusu, učlovečeni Besedi, je vsa Božja modrost, kakor razmišlja v stari zavezi modri Sirah in smo brali v prvem berilu. Božja modrost, ki je od začetka pri Bogu, prihaja na svet in se poskuša v svetu zakoreniniti.

Kako ji to uspeva? Evangelist Janez z žalostjo ugotavlja, da ne posebej uspešno. Odgovori, ki jih je prinesel Jezus, se niso ujemali z našimi mislimi. Človeka namreč vlečejo ven iz cone udobja in ugodja. Zato je že na začetku večina Odrešeniku obrnila hrbet. To se je dogajalo skozi vsa stoletja in se dogaja danes. Čeprav se zdi nenavadno, je še kako res, da se ljudje raje zadržujemo v temi, kot da bi stopili v svetlobo. Zlo nas privlači. Najraje beremo črno kroniko: o nasilju in zločinih; tisto, kar se dogaja lepega in spodbudnega pa zanima le malokoga. Zakaj? Zato, ker dobri zgledi vabijo k posnemanju, to pa pomeni stopiti iz svojega udobja in ugodja. Zato ima zlo tako privlačno moč in premagovanje njegovega zapeljevanja je težje, kot si mislimo.

Živimo v svetu medijev, v svetu mnogih in premnogih besed. Zaradi preobilja besede izgubljajo moč, postajajo razvodenele, vse manj ljudi besede jemlje resno, pa naj jih izreče kdorkoli, Bog ali človek. Mediji, ta prostor besed so v svobodni družbi nujen servis. Ljudi naj bi informirali o stvareh. Pomembno pa je tudi, s kakšnim namenom. Njihov namen bi moral biti dober, se pravi, da ljudi spodbuja k dobremu. Težava nastane, kadar se njihov namen sprevrže in spodbujajo ljudi k slabemu: k sumničenju in k sejanju dvoma, k veri v laž in poveličevanju zla. Človeka nagovarjajo, naj se odreče luči in naj vzljubi zlo. Skratka, od nas hočejo, da gledamo na svet skozi njihova očala.

Poleg tega pa nas Bog prav nič ne sili, da bi bili dobri in zdi se, da ima zato zlo še večjo moč. Božja logika je logika svobode in nevsiljive ljubezni. Doživeli smo jo v božični skrivnosti. Zato mora naš pogled na svet skozi »medij« evangelija, Na svet gledamo skozi »Jezusova očala«. Slišali smo ga in videli, Beseda je postala meso: postal je del nas, saj ga prejemamo v evharistiji.

To je pravi razlog božičnega veselja, ki nas vodi v polnost življenja z Bogom.

Franc Likar, župnik