Rimska doba

V rimski dobi se je Ajdovščina v prvih stoletjih imenovala Frigidus Fluvius (po mrzli reki Hubelj), pozneje Castra. Sprva je bila prometna postaja ob cesti iz Ogleja proti Vrhniki. Večji pomen je dobila v drugem in tretjem stoletju, ko je postala utrjena postojanka z obzidjem in stolpi.

Rimski tabor je imel mnogostranično, v osnovi pa pravokotno obliko. Obsegal je prostor 186x152 metrov.

Ostanki obzidja in stolpov so na več krajih dobro vidni še danes in so najbolje ohranjeni rimski tabor na slovenskih tleh.

Bitka leta 394 in sv. Janez Krstnik.

"Svetovno zgodovinskega pomena je bila bitka pri Ajdovščini 5. in 6. septembra 394 med cesarjem Teodozijem, ki je prišel s stotisočglavo vojsko iz Konstantinopla in se je utrdil na Hrušici, ter uzurpatorjem Evgenijem, ki je imel v rokah Ajdovščino" [Enciklopedija Slovenije I, Ljubljana 1987, str. 29]

To je bil spopad med krščanskim rimskim cesarjem Teodozijem in poganom Evgenijem. Čeprav je prvi dan bitke že zmagoval Evgenij, je po zaslugi silovite burje, ki je začela pihati naslednji dan, postal popoln zmagovalec cesar Teodozij.

Grški zgodovinar Sozomenos piše okrog leta 445 v svoji Cerkveni zgodovini o Teodozijevi bitki pri Ajdovščini nekaj, kar se navezuje na ajdovskega zavetnika sv. Janeza Krstnika: "Ko je (Teodozij) odšel iz Konstantinopla in je prišel do sedmega miljnika, je počastil Boga v tisti cerkvi, ki jo je bil zgradil v čast Janeza Krstnika. Prosil je za srečen izid vojne zase, za vojsko in za vse Rimljane in imenoval Krstika za svojega zaveznika, Ko je opravil molitve, je odrinil proti Italiji. [Bratož Rajko, Bitka pri Frigidu, Ljubljana 1994, stra n 17]"

Župnijska cerkev v Ajdovščini je posvečena sv. Janezu Krstniku. Zakaj prav njemu, je težko reči in dokazati.

Morda si lahko privoščimo domnevo, da je cesar Teodozij po zmagi nad Evgenijem dal postaviti blizu kraja bitke cerkev ali vsaj znamenje v čast Janezu Krstniku, kateremu se je bil pred bitko priporočil. Cesar Teodozij in vsi takratni zgodovinarji so namreč zmago pripisovali Božjemu čudežu, saj je prvi dan bitke vse kazalo na cesarjev popolni poraz.

Na kraju, kjer stoji danes župnijska cerkev Janeza Krstnika, je bilo v rimskem obdobju pokopališče. Še danes ob vsakem gradbenem posegu na tem območju naletimo na rimske grobove. Zato bi bil lahko ta prostor kar ustrezen za postavitev zahvalnega znamenja ali cerkve v čast Janezu Krstniku, katerega je Teodozij imenoval za svojega zavetnika.

Kdo ve, morda segajo začetki čaščenja sv. Janeza Krstnika na ajdovskem prav v čas po Teodozijevi bitki.

Krščanstvo je v Ajdovščini že 1600 let

V četrtem in petem stoletju so v Ajdovščini in njeni okolici gotovo že živeli kristjani. To sklepam, ker je bilo takrat med vojaki in trgovci že precej kristjanov. [Primerjaj Zgodovina cerkve na slovenskem, Celje 1991, stran 12] Mnogo so potovali in so bili zato učinkoviti misionarji. Vojakov in trgovcev je bilo v tem obdobju v Ajdovščini polno.

Prepričan sem, da bodo arheologi v naslednjih desetletjih ali stoletjih odkrili v ajdovskih tleh ali v okolici mesta tudi ostanke starokrščanskih svetišč in drugih starokrščanskih znamenj.

Ivan Albreht; Osnutek zgodovine ajdovske župnije in cerkve, stran 5-6.