Občasno slišimo za velika praznovanja, ki jih ob posebnih priložnostih na narodni ravni pripravijo v čast svojemu vladarju. Danes ves krščanski svet praznuje svojega Gospoda in Kralja. Njegovo kraljestvo današnji slavospev opisuje kot »kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.« Te vrednote so na tem svetu vedno teptane v veliki večini vladarstev tega sveta. Kajti vladar tega sveta je hudobni duh, ki zavaja ljudi, da ravnajo po njegovih direktivah. Vladar tega sveta nam ponuja vso srečo tega sveta, pri tem pa dobro ve, da laže. Te sreče ne bo nikoli. Preobrat lahko prinese samo spreobrnjenje, kakršno se je zgodilo na Kalvariji, ki ga je bil sposoben desni razbojnik. Sv. Pavel v 2. berilu pravi, da nas je Oče iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo preljubega Sina, v katerem imamo »odrešenje, odpuščanje grehov.« Največja moč Kristusovega kraljestva, ki je resnično nepremagljivo, je njegova smrt na križu. Takrat nam je Kralj dal vse. Križ je prestol Božjega kraljestva. Njegovega kraljevanja je deležen vsak, ki se tega prestola ne boji in ki pred njim ne beži.

Kot kralja, ki kraljuje na križu, nam Kristusa predstavi tudi evangelij današnjega praznika. Nad Jezusovim križem je visel pomenljiv napis: »Ta je judovski kralj!« Zaradi tega napisa so ga zraven stoječi izzivali, naj odkrito pokaže svoje kraljevanje: »Če si judovski kralj, reši samega sebe!« Mnogi, tudi prijatelji, so v zadnjem trenutku pričakovali veličasten dokaz njegovega kraljevanja. On pa se je odločil, da bo pokazal svoje kraljevsko dostojanstvo s tem, da se bo zavzel za enega samega človeka, ki je bil povrhu vsega še hudodelec:

»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In Jezusov odgovor: »Še danes boš z menoj v raju!« Prvi sad odrešenja Jezusove smrti.

Pomemben je desni razbojnik, v Kristusovem kraljestvu je pomemben je vsak človek posebej. Pomemben sem jaz, pomembno je, ali ga sam priznam za svojega kralja ali ne. Ali ga priznavam, molim in živim. Ali je Kristus, Kralj, Gospod mojega življenja? Kdo vlada v meni, kdo določa cilje in postavlja prioritete: Kristus ali kdo drug?

Sv.  Pavel pravi, da obstajata dva možna načina življenja: ali »zase« ali »za Gospoda«. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi.

Živeti zase pomeni živeti vase zaprto bivanje, ki teži le k lastni potešitvi in k lastni slavi na tem svetu. Večnosti ni.

Živeti »za Gospoda« pa pomeni biti z njim povezan v bratski ljubezni z ljudmi, zlasti v pomoči potrebnih. Vstopamo v teden Karitas. Ko se bo Jezus vrnil, se bo njegova sodba glasila: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali…«

Tako bo rekel Kralj. To je pomembno, ker s tem priznam, da nisem na prvem mestu jaz, ampak Gospod in tisti, ki jih on posebno ljubi.

Danes nas vabi, naj vse svoje moči zastavimo za uresničenje tega njegovega kraljestva.

Franc Likar, župnik