Vprašanje, ki ga v današnjem evangeliju Jezus zastavi beraču ob poti, slepemu Bartimaju, je v evangeliju prejšnje nedelje postavil Zebedejevima sinovoma Jakobu in Janezu, ki sta se jima zahotela prva mesta v Jezusovem kraljestvu. Iz tega, kar človek Jezusu na to vprašanje odgovori, kaj si človek od Jezusa želi, kaj od Jezusa pričakuje, se najbolj prepozna, kdo je za tega človeka Jezus, koga v Jezusu vidi. Za Zebedejeva sinova je to bil kralj, vladar, predsednik, tisti, ki gospoduje… za mnoge, ki so ga prosili za zdravje, je bil zdravnik, pa učitelj, razsodnik, advokat… Za slepega Bartimaja pa je bil veliko več kot vse to, ni bil samo očesni zdravnik. Ta mož nam je zaradi tega, kar je pričakoval od Jezusa, danes postavljen za zgled. Bartimaj preseneča:
1. Ker je prosil nekaj nemogočega: »da bi spregledal!«. Na stotine beračev je stalo ob poti v Jeruzalem. Kaj so prosili? Denar, hrano, kos obleke; tisto, kar jim mimoidoči pač lahko dajo. Nikogar ne prosiš za tisto, česar veš, da nima. Bartimaj pa je imel vero v Boga, ki stoji pred njim v osebi Jezusa. Bog v Jezusu mu da lahko več kot nekaj drobiža, ali kos kruha, ali morda kos obleke. Treba je izkoristiti priložnost in prositi tisto, kar ima edino Jezus. Ne gre zamuditi priložnosti, tega, kar lahko dobi od njega, ne more dobiti od nikogar drugega: da spregleda. Bartimaj sploh ni slep, le samo z očmi ne vidi. Njegovo srce pa je dobro videlo Jezusa in kaj Jezus zmore, kdo Jezus je. Jezus prinaša čisto drugačno svetlobo od tiste, v kateri se gibljejo drugi ljudje.
»Kaj hočeš da ti storim?« Kaj mi hočemo od Jezusa, da nam stori? Imamo kdaj pripravljeno za Jezusa kakšno nenavadno vprašanje? Ali nismo morda podobni vsem drugim beračem; in prosjačimo za kos kruha in nekaj drobiža: npr., da se danes ne bi spet skregal s tistim, ki mi je zoprn …, da bi naredil izpit…, ali kaj podobnega, vsakdanjega, s čimer Jezus v resnici nima v mojem življenju nič opraviti. Jezus je tukaj za druge stvari, za večje prošnje. Jezus želi, da ga prosimo za tisto, česar ne moremo dobiti drugje: pri zdravniku, pri advokatu, pri sodniku, na uradu.
Kaj je tisto najpomembnejše, kar lahko dobimo le pri Jezusu, nam odgovarja Bartimaj. Najprej Jezusu zakliče: »Usmili se me!« Kolikokrat se v stari zavezi sliši ta klic usmerjen k Jahveju: »Usmili se me, usmili nas, usmili se soje dediščine…« to je prošnja za odpuščanje. To je prošnja, ki jo slepi Bartimaj in vsi mi naslovimo edino na Jezusa. In drugi klic: »da bi spregledal.« Da mi da vero, ki jo potrebujem, ker je nimam dovolj. Nimam dovolj vere, dokler od Jezusa pričakujem samo vsakdanje reči, takšne, ki jih lahko dobim kjerkoli, tudi od drugih ljudi.
2. Ker je vztrajen. so Bartimaja okoli stoječi skušali odvrniti od njegovega klicanja. S svojim kričanjem jim je šel na živce. Tako kot so bili v evangeliju prejšnje nedelje apostoli nejevoljni nad Zebedejevima in so ju skušali utišati.
Bartimaj se ne pusti množici, za katero je bil moteč. Velikokrat je v življenju tako. Človek, ki se odloči za Kristusa, je moteč. Zakonca, ki sta si zvesta, sta moteča. Zakonca, ki imata kakšnega otroka več, kot je moderno za večino, sta moteča. Družina, ki hodi v cerkev, je moteča. Mlad človek, ki se trudi živeti vrednote evangelija, je med sovrstniki moteč. Moteč je duhovnik, ki v javnosti dvigne glas – recimo vsem vam znan primer patra Tadeja Strehovca. Treba ga je utišati, ker je moteč.
Bartimaj je vpil in se ni zmenil za okolico. Je tudi vztrajal, ko ga Jezus v prvo ni slišal. Bartimaj je učitelj vztrajnosti. Če je vera, vztrajnost ne more biti problem. Za naše vsakdanje življenje to pomeni vztrajati v molitvi. Za tistega, ki nima dovolj močne vere, je to težko in prekmalu odneha, če ni takoj uslišan ali pa je Bog obrnil drugače. Zato pa je tako pomembno prositi najpomembnejše: da bi spregledal! Da bi spregledal in videl svoja hotenja v pravi luči , da bi prav videl samega sebe in svoje resnične potrebe. Spregledati pomeni, da se neham vrteti okrog samega sebe in svojih malenkostnih potreb, ne briga pa me, kaj je z mojo vero, kaj je z mojo ljubeznijo, kaj je z mojo dušo.
Bartimaj je spregledal in šel za Jezusom. Spregledati pomeni obrniti v novo smer, a ne kamorkoli, ampak za Jezusom in živeti po njegovo, živeti njegov slog.
Franc Likar, župnik
