Preskoči na vsebino


Na svetu, a ne od tega sveta

Obhajamo 7. velikonočno nedeljo, ki jo obhajamo tudi kot nedeljo sredstev družbenega obveščanja: tisk, televizija, radio, internet in še marsikaj. Nedelja je umeščena v čas binkoštne devetdnevnice, med vnebohod in binkošti. Cerkev se obrača h Gospodu s prošnjo za darove Svetega Duha, ki jih kristjani potrebujemo za svoje krščansko življenje: da bi sredi tega sveta živeli modro, preudarno, da bi se pustili voditi resnici, kakor Jezus moli za svoje apostole v današnjem evangeliju: »Oče, posveti jih v resnici.« »Kaj je resnica?« je vprašal Pilat in to vprašanje se vleče skozi zgodovino sveta, pravzaprav skozi zgodovino vsakega človeškega življenja.

Resnica ni vedno razvidna, ni jasna, je dostikrat zamegljena, izkrivljena, popačena. In prav tu nosijo velikansko odgovornost sredstva družbenega obveščanja, mediji.

Papež Frančišek je na 52. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, na god sv. Frančiška Seleškega, zavetnika verskega tiska, 24. januarja letos, izdal poslanico z naslovom: »Resnica vas bo osvobodila«. To so besede iz Janezovega evangelija. Pred desetletji je bila večina informacij posredovanih preko tiska, danes so nam informacije še veliko bolj dostopne in vedno več jih je. Novice so bolj živo poudarjene in prikazane, da bi čimbolj osvojile naše misli in sedle v našo notranjost: v naš razum in v našo podzavest. To pa tudi pomeni, da jih ljudje sprejemamo vase z naglico, da o njih ne premišljujemo, ne izbiramo in smo vse manj kritični.

Papež nas želi spomniti in opozoriti, da smo v tem svetu vedno hitrejšega sporočanja, zlasti po zaslugi digitalnega sprejemanja informacij, priče pojavu »lažnih novic«. To so novice, ki slonijo na neobstoječih ali izkrivljenih podatkih in imajo namen zavajati ljudi in z njimi manipulirati. Njihovo razširjanje je zelo načrtno in je posledica hotenega namena vplivati na naše odločitve glede politike, morale, ekonomije. Vse za korist teh, ki lažne novice ustvarjajo in jih širijo med ljudi.

Kaj lažne novice povzročajo: zmedo in negotovost med ljudmi. Najprej in najbolj zmedejo dobromisleče, poštene ljudi, ki težko verjamejo, da jim kdo sploh more lagati, ko gre za življenjsko pomembne stvari. Posledično, ko se ljudje zavejo, da so prevarani, tako lažne novice vnašajo v ljudi tesnobo, jezo in razočaranje. Ljudi pahnejo v apatijo. Saj tisti, ki lažejo, tudi vedo, da jim večina ne bo verjela, da ljudje niso tako neumni. Dovolj jim je ljudi razjeziti, jih narediti apatične. Ko pa so ljudje apatični, ta peščica lažnivcev lahko dela, kar hoče. To dosežejo z tem edinim orožjem, ki se mu reče sredstva družbenega obveščanja, mediji.

Prva avtorica laži je »prekanjena kača«, o kateri govori sveto pismo že na prvih straneh. Njena prva laž je prinesla tragične posledice greha: človek izgubi raj. Ali ne rečemo pogosto, da bi tudi pri nas živeli kot v raju, če bi bilo manj laži, če bi vladala resnica? Strategija prekanjene kače je jasna in ne mislimo, da bo se ji kdaj odpovedala.

Kolikor bolj se bohoti laž, toliko bolj smo mi kristjani poklicani, da živimo iz resnice, ki je Jezus Kristus. »Jaz sem jim izročil tvoj nauk« smo slišali Jezusa v evangeliju. Jezus moli za sovje učence, da bi vztrajali pri razodetem nauku.

Sredi sveta mnogovrstnih blodenj in tavanj grške filozofije, ki so bile prisotne v tedanjem svetu enako kot v našem: sredi sveta rimske politične samopašnosti in nasilja, sredi poganskega malikovanja in uživaštva, naj bi učenci vztrajali v resnici in svetosti. Jezus ve, da bodo kristjani živeli v krutem svetu, ki je resnici vedno nasproten. Toda če hočejo biti zares Kristusovi, naj se vsak trenutek zavedajo po eni strani nevarnosti, ki jih ogrožajo, po drugi strani pa nenadomestljive moči, ki jim jo daje Bog sam. To je moč Svetega Duha, to so njegovi sedmeri darovi.

Kristjani imamo to posebno moč, ki nam je ponujena v zakramentih, da iz njih živimo; moč, ki je nimajo nobene sile tega sveta, nobene organizacije in institucije. Tega se moramo zavedati. V tem se razlikujemo od sveta; to pomenijo Jezusove besede, da smo na svetu, a nismo od tega sveta. Svet nas bo zato tudi sovražil – Jezus je to napovedal, nič ne skriva, nič ne olepšuje naše usode. Jasno nam pove, kaj nas čaka. Toda z isto vnemo nam pove tudi, da imamo Boga na svoji strani. Bolj kot nas svet sovraži in nam nasprotuje, bolj smo lahko prepričani, da smo na pravi poti. Če nas, kristjanov, nihče ne preganja, to pomeni, da je z nami nekaj narobe. Zlo se razodene ob dobrem človeku; ob kristjanih sovraštvo. Zlo se pase na dobroti; laž na resnici.

Jezusovo naročilo, naj živimo v svetu in ne do sveta, zvesti svoji drugačnosti, zahteva od nas kristjanov nenehen napor razločevanja v svetlobi Božjega Duha. Kritični do samih sebe in do razbitega sveta, ki ga najbolj razbija prav laž, moramo kristjani budno, vsak dan v sebi preverjati, kaj pomeni ostati zvest Kristusu. Zato ni vseeno, komu in kaj verjamemo. Saj ne lažejo vsi, kakor včasih razočarano zaključimo in se umaknemo. Kdor je Kristusov, gotovo ne laže. Njemu sledimo. Amen.


Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF