Preskoči na vsebino


Rane ljubezni, ki ne mine

Razumljivo je, da v času praznovanja velike noči beremo in premišljujemo ob odlomkih Božje besede, ki nam spregovorijo o Jezusovem vstajenju oziroma o srečanjih Vstalega z apostoli in nekaterimi drugimi ljudmi, zlasti z ženami, ki so ga smele prve srečati. Vsem srečanjem je skupna ugotovitev, da se Jezus prikazuje z namenom, da bi bili apostoli priče njegovega vstajenja v svetu. Da pa bodo lahko priče, morajo vstalega Jezusa sami srečati in doživeti. Nihče od apostolov in noben drug človek ni prišel do vere v Jezusovo vstajenje zato, ker je videl prazen grob, ampak zato, ker je srečal Jezusa. To velja za vse čase: v Kristusa, v njegovo vstajenje, v njegovo navzočnost v svetu, v evharistiji in drugih zakramentih veruje tisti, ki se z Jezusom osebno sreča. Sreča pa se lahko samo, če sreča priče, tiste, ki so ga že srečali, ga vzljubili in mu sledijo.

Zakaj je tako pomembno srečati vstalega Zveličarja? Ker je edini, ki daje prave, smiselne odgovore na naša življenjska vprašanja. V našem času je vse več ljudi, ki v sebi nosijo nesmisel: kar počnejo, nima smisla, da bi bili dobri, pošteni, nima smisla, da bi se obračali na Boga nima smisla. Nima smisla prizadevati si za ideale. V podobni stiski so se čutili tudi apostoli po smrti svojega učitelja. Kakšen smisel imajo vse njegove besede, obljube, čudeži, če pa je sedaj skupaj z njim vse skupaj pokopano. Ostalo jim je razočaranje in občutek, da so opeharjeni, da so se v naivnosti pustili voditi za nos. Tudi evangelij današnje nedelje to potrjuje, ko je Jezus apostole vprašal: »Zakaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcih oglašajo dvomi?« in jih povabil, naj se ga dotaknejo. Učenci enostavno ne morejo verjeti govoricam, da je Jezus vstal od mrtvih. Razočaranje je prehudo. Ne prepričata jih niti učenca, ki sta se vrnila iz Emavsa, kjer sta srečala Vstalega. In celo, ko pride Jezus prvič sam mednje, mislijo, da vidijo prikazen, duha. Jezus pokaže razumevanje za to njihovo stisko. Vedel je, da ba morajo srečati tako, da ga bo doživel njihov razum in njihovo srce. V ta namen jih je povabil, naj se ga dotaknejo in se prepričajo o njegovi resničnosti. Pokazal jim je roke in noge – mesta, kjer so mu zadali rane. Tako je učencem pokazal svojo identiteto, kot bi jim hotel reči: »Poglejte, da sem isti, kot tisti, ki je trpel!« Jezusova osebna izkaznica so njegove rane. Po ranah ga prepoznamo, po njegovi ljubezni: ne po čudežih, ki jih je delal, ne po praznem grobu.

Rane pa niso samo znamenje trpljenja, ampak so predvsem znamenje ljubezni, s katero se je Kristus podal v trpljenje. Pokaže jim rane, da bi učenci vedno, ko bi jih videli, uzrli ljubezen, ki se skriva za njimi. Zato rane ostanejo Kristusu tudi po vstajenju in govorijo, da ljubezen ostane in je trpljenje in smrt ne moreta uničiti. Vse se konča, samo ljubezen nikoli ne mine, ker je močnejša od smrti. Vstali zato pokaže učencem rane, da bi jim razblinil dvome in obnovil vero, da ima naše prizadevanje za dobro smisel. Vse, kar storimo v povezanosti s Kristusovo ljubeznijo, ostane in ne bo uničeno. Ostalo bo, kakor so ostale Kristusove rane, ker so znamenje ljubezni. Vstali Zveličar vabi učence vseh časov, da kakršnokoli ranjenost položimo v njegove rane, saj smo po njegovih ranah bili ozdravljeni.

Za dvomeče apostole pa ima Kristus še eno znamenje. Želi obedovati z njimi in pred njimi poje kos pečene ribe. Zelo pomenljiv prizor. S kruhom in ribo je napovedal evharistijo, ko je nasitil pet tisoč mož v puščavi. Z ribo sedaj učence spet usmeri na evharistijo, kot bi jim hotel reči: v podobi kruha bom vedno ostal z vami. Slikar Tone Kralj je na sliki zadnje večerje upodobil Kristusa v trenutku, ko je Juda zapustil dvorano in šel da bi ga izdal. Zaskrbljenim enajsterim pa sporoča: »Karkoli se zgodi, jaz sem z vami! Še v taki preizkušnji bom pri vas. Pri vsaki maši bom z vami in se bom daroval za vas.« Vstali nas vabi k evharistiji, ki bo postala znamenje njegove bližine, ljubezni in skrbi za nas. Motiv, da Kristus po vstajenju obeduje z apostoli, se v evangeliju večkrat ponavlja. Ko obeduje z učenci, jim tudi razlaga Sveto pismo. Prav ko Vstali učencem lomi kruh in razlaga Božjo besedo, začnejo ti drugače gledati na dogodke v svojem življenju: »Tedaj jim je odprl um, da so doumeli.« Druženje z Jezusom pri obedu , jih spreminja, opogumlja in spreminja njihovo miselnost.

Prosimo tudi mi Gospoda, da bi pri evharistični mizi odkrivali njegovo bližino, ter tako prisluhnili Božji besedi, da bi v novi luči razumevali svoje življenje in se spreminjali.


Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF