Preskoči na vsebino


jezusov ljubeči pogled

Na kakšen način gre razumeti, da je na četrto postno nedeljo izbran evangeljski odlomek, katerega glavno sporočilo je, da je Bog ljubezen. V postnem času nam je bliže povabilo k spreobrnjenju, poboljšanju ali pa vsaj beseda o Jezusovem usmiljenju.

Odgovora seveda ni težko najti. Evangelist Janez na to sam odgovori s stavkom: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil.« S tem ne misli le, da je dal Sina za nas v božični skrivnosti, ko se je rodil v naš svet in med nas, ampak predvsem na to, da ga je dal v grešne človeške roke, ki so se znesle nad njim tako, da so ga pribile na križ. To je višek ljubezni. Za tistega, ki resnično ljubiš, si pripravljen narediti vse in dati zanj vse. To je storil Bog. Ker nas ljubi je za nas naredil vse. Vse, ker nas ljubi vedno in brezpogojno.

Naš odgovor na to Božjo ljubezen pa je spreobrnjenje. To pa je za nas središčno sporočilo postnega časa. Naše spreobrnjenje se lahko zgodi v spoznanju te neskončne Božje ljubezni. Ker me Bog neskončno ljubi, ne morem ostati star grešnik, moram nekaj premakniti.

Zgodilo se je našemu slikarju p. Marku Rupniku. V njegov slikarski atelje je prišel študent, ki je krepko zavozil svoje življenje. Zdelo se je, da slikarju s svojo prisotnostjo, ko je bil ta zatopljen v slikanje, bolj kot ne krade čas. Slikar je imel na platnu, ki je segalo od stropa do tal velik Jezusov obraz. Pa je vprašal tega študenta: »kam se ti zdi, da gleda Jezus?« »Gleda mene«, je odgovoril študent. »Stopi v tisti kot, kam gleda Jezus sedaj?« »Gleda mene« je bil spet odgovor. Slikar je tako prestavljal študenta iz kota v kot, od ene stene k drugi in odgovor je bil vedno enak: »Gleda mene!« potem pa je slikar nadaljeval: »Sedaj imaš v glavi polno pokvarjenih in hudobnih misli. Kam sedaj gleda Jezus?« »Gleda mene«. »Recimo, da si sedaj v soboto zvečer pijan s svojimi prijatelji. Kam gleda Jezu?« »Gleda mene« Fant je bil že v zadregi, ne samo ker je pater uganil podrobnosti njegovega življenja, ampak tudi ker ga je ves čas s tiste slike gledal Jezus. Še nekaj primerov in fantovega zavoženega življenja je pater povedal in nato zaključil: »Ko boš v vseh teh življenjskih okoliščinah čutil na sebi ta sočutni in usmiljeni Kristusov pogled, boš spoznal, kaj je ljubezen.« Kristusova ljubezen je njegov pogled, ki človeka spremlja v vseh kotih njegovega življenja, kamor se umika in skriva. Človek se lahko spreobrne samo, če čuti da Kristusov pogled, ki se nikdar ne odmakne. Kristus ne gleda stran, ko mi grešimo. Tudi ne gleda grdo, še manj posmehljivo ali pa da bi nam pomežiknil. Vsega tega ni v Kristusovem pogledu. Njegov pogled je ljubezen. In samo kadar se človek zave, da ga Bog ljubi, je sposoben v sebi in v svojem življenju nekaj spremeniti; naj bodo to njegove misli, njegova dejanja, njegov pogled na ljudi. Mati Terezija je večkrat dejala, da mora deliti ljudem ljubezen, ker jo sama toliko prejema od Boga. In vemo, da je ta žena dala ljudem veliko ljubezni.

Ni bojazni, da bi človek to Božjo ljubezen izkoriščal za to, da se ne bi odvrnil od grehov pod pretvezo: če me Bog ljubi, potem lahko grešim, saj me ljubi in mi bo odpustil. Res je ravno nasprotno: človek namreč greši zaradi pomanjkanja ljubezni, ali bolje rečeno, ker ne sprejema ljubezni, ki ga čaka z Božje strani. Kdor na sebi resnično čuti Kristusov ljubeči pogled, si bo prizadeval, da ne bi grešil in se bo v moči tega pogleda trudil za spreobrnjenje. Prosimo Gospoda, da bi v postnem času bolj jasno čutili na sebi njegov ljubeči pogled.


Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF