Preskoči na vsebino


Kdor me ljubi

Približujemo se binkoštim in Božja beseda nas v teh zadnjih nedeljah spodbuja in usmerja v molitev k Svetemu Duhu, k prošnji za njegov prihod njegovo delovanje. Evangelij oznanja prihod Svetega Duha, ki ga imenuje Jezus sam imenuje Tolažnik.

V prvem berilu beremo o delovanju apostolov Petra in Janeza, ki sta šla v Samarijo, da bi položila roke krščene in bi prejeli Svetega Duha. Danes bi rekli, da sta šla vernikom podeliti zakrament svete birme. V drugem berilu Peter govori o delovanju Svetega Duha v Jezusovi velikonočni skrivnosti: »Po mesu je bil umorjen, po Duhu pa oživljen.« Prihod Svetega Duha je cilj učlovečenja in odrešenja. On prihaja v človeka, da v njem poživlja in ohranja Božje življenje, da ohranja človeka v prijateljstvu z Bogom: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; kdor me ljubi, tega bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil in se mu razodel.

Gre za čudovito obljubo ljubezni, ki jo Jezus izreče apostolom pred svojim vnebohodom, ko izgleda, da jih bo zapustil. Toda Jezusov odhod bo samo videz za človeške oči. Dejansko pa bo z njimi ostal, kot resnična vez, močnejša od tega, kar se vidi z očmi; vez, ki jo ustvarja ljubezen. Kdor ljubi, naredi za ljubljenega vse, se zanj žrtvuje, kakor se je za nas žrtvoval Božji Sin.

Kdor ljubi bližnjega, se bo trudil, da mu bo ugajal. Do ljubljenega bo pozoren, da bo razbral njegove želje in jih izpolnil. Prav to velja tudi za naš odnos do Jezusa. Ljubezen do njega, ljubezen do Boga se razodeva skozi izpolnjevanje Božjih zapovedi, v uresničevanju vsega, kar nam Bog naroča. Kako se danes kot nalezljiva bolezen širijo spotikanja ob marsikatero zapoved, ki sodi v zaklad naše vere: govorijo, da marsikatera zapoved ni več potrebna, da je morda celo škodljiva, da ljudi bolj odvrača od vere, kot pa jih z vero in Bogom zbližuje… Jezus pravi: če me ljubite, boste spolnjevali… Kar kdo ljubi, tega se drži, to izpolnjuje. Tistemu, ki ljubi, so zapovedi vir sreče in pot do osebne izpolnitve. Kdor ljubi Boga, mu je izpolnjevanje zapovedi samoumevno in njihove veljavnosti ne postavlja pod vprašaj.

Kdor ljubi Boga, se ne sprašuje, zakaj bi molil, zakaj bi hodil v cerkev, zakaj bi otroke vzgajal v veri. Kdor ne ljubi Boga, pa mu je vse to odveč in muka.

In še nekaj. Ne izpolnjujemo zapovedi zato, da bi nas Bog ljubil, da bi nam bil še malo bolj naklonjen…; ne ljubimo Boga zato, da nam bo šlo v življenju gladko, da se bomo obvarovali nesreč. To je preračunljiva ljubezen in preračunljiva vera. Mi Boga ljubimo zato, KER nas on ljubi ne pa  zato, da nas BO on ljubil. Mi smo Božje ljubezni deležni vsak dan in vsak trenutek, ne glede na to, kako se nanjo odzivamo. Bog ljubi nas in enako ljubi vse ljudi, tudi tiste, ki mu obračajo hrbet. Ker vemo, da nas Bog ljubi in ker vsakdan izkušamo njegovo ljubezen, izpolnjujemo njegove zapovedi.

Izkustvo, da nas Bog ljubi je podlaga izpolnjevanja zapovedi. Ob nedeljah v velikonočnem času smo nekajkrat slišali spodbude apostola Petra, ko nagovarja vernike, naj živijo krepostno, ker so izkusili, da je Bog dober in naj zato z njim vzpostavijo ljubeč odnos.

Apostol Pavel pa nas v drugem berilu spodbuja, naj se trudimo ohraniti čisto vest. Kako bomo to zmogli? Samo z zvestim izpolnjevanjem Božjih zapovedi in Božje volje; z zvestobo Bogu v prilikah in neprilikah. V izpolnjevanje Božje volje pa nas usmerjata molitev in premišljevanje. Na ta način se nam stvari razjasnjujejo, spoznamo, kaj je prav in kaj je narobe. Izpolnjevanje Božjih zapovedi nam ne jemlje svobode, ampak nas dela svobodne. Zakaj? Izpolnjevanje Božje volje nas osvobaja neštetih zapeljevanj, s katerimi nas želi omamljati svet in nas držati v svojih krempljih: potrošništvo z obljubami srečnega, lagodnega življenja. Današnja družba nam s svojim vplivom, ki ga ima na nas, sveta in življenja ne prikazuje takšnega, kakršen je, ampak takšnega kot prija njenim interesom. V svoji zlaganosti ta družba izpolnjevanje Božje volje sovraži in se trudi, da nas od tega odtrže. Samo zvestoba Božjim zapovedim in izpolnjevanje Božje volje nas veruje pred zlaganostjo moderne družbe in njenimi pastmi.

Kot kristjani bomo veseli, da imamo Božje zapovedi. Zapovedi so kakor ograja ob cesti, ki nas varujejo, da ne zgrmimo v prepad. Bog nam ne prepoveduje ničesar, kar je ustvaril, saj je vse ustvaril za nas. Ker nas ljubi, pa tudi želi, da ne skrenemo. Zapovedi so dar Božje ljubezni.

Božji odgovor na našo zvestobo je Sveti Duh, ki ga Oče pošilja. Jezus ga v današnjem evangeliju imenuje Tolažnik. Ne pušča nas brez tolažbe, ko smo zardi izpolnjevanja zapovedi v težavah, stiskah, dvomih, morda od mnogih ljudi poniževani in deležni posmeha. Sveti Duh tolažnik nas zagovarja pred ljudmi, nas podpira in nam daje v usta prave besede, ko je to potrebno. Recimo z apostolom Pavlom, ki je molil: »Slavljen Bog, oče usmiljenja in tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši stiski in nadlogi.«

Naj zbudi v nas zaupanje, voljo in moč, da se bomo vsak dan obračali k njemu.


Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF