V duhu evangelija današnjega praznika Kristusa Kralja, prepoznavamo resnico o Jezusovem kraljestvu. Božje kraljestvo stoji na resnici, ki ni od tega sveta, ampak je Božja. »Kaj je resnica«, sprašuje Pilat. Gotovo ne to, kar za resnico določi tisti, ki ima oblast. Resnica ni naprodaj, resnica ni sad parlamentarnega glasovanja ali referendumskega izida; resnica je ena, Božja, od zgoraj. Navadno ni po okusu zemeljskih vladarjev, oni resnice ne potrebujejo, potrebujejo tisto, kar jih bo držalo na oblasti: moč, ugled, žal premnogokrat tudi zvijačnost in laž. Za vse te pa potrebujejo denar in potrebujejo ljudi, ki znajo kimati njihovi teoriji o tem, kaj je resnica.

Božje kraljestvo stoji na drugačnih temeljih: mir, pravica in ljubezen. Ti temelji pa imajo svojo trdnost v resnici, ki jo razodeva Kralj, pribit na križ: odrešenje. Resnica je ena in se glasi: Bog je Bog in človek je človek. Človek je samo človek. Pilat je rekel: »Glejte, človek!« in s tem priznal, da ne ve, kaj je resnica. Če bi rekel: »Glejte Bog!«, bi to pomenilo, da ve, kaj je resnica. Resnica je Bog, ki stoji pred njim pretepen, zvezan in s trnjem na glavi: Bog, ki je to sprejel nase, ker ga ljubi: njega, ki vlada, cesarja v Rimu in tistega, ki mu bo zabijal žeblje. Kaj je resnica bo šele ob mrtvem Jezusu povedal stotnik, ko bo rekel: »Ta je bil Božji Sin!«

Od tega trenutka dalje za vse večne čase, pa se bo moral vsak, ki bo hotel vedeti, kaj je resnica ozreti na križ. Resnica je to, da me Bog tako zelo ljubi, da gre zame na križ. To je vsa resnica.

Pravijo, da je cesar Konstantin, eden največjih vladarjev, kar jih je imel svet, imel videnje Kristusovega križa in skrivnostni glas: »V tem znamenju boš zmagal.« Resnična cesarjeva zmaga je zmaga nad samovoljo in samopašnostjo. Moja samopašnost, prebrisanost in zvijačnost ni resnica, tudi denar ni resnica. Resnična zmaga je zmaga nad svojimi lastnimi strastmi, ki so v meni in me delajo nesvobodnega. Človek mora znati biti kralj samemu sebi, to je biti gospodar samega sebe, svojih nagnjenj in strasti. Poznati mora resnico o sebi. Ta resnica je: samo človek sem, potreben odrešenja, potreben Jezusove smrti na križu. Takrat sem kralj, svoboden kralj in vem, kaj je resnica. Bog, ki me ljubi.

Drugo sporočilo, ki ga prinaša današnja Božja beseda in ga nikakor ne smemo prezreti je to, da resnica zmaguje. Resnica, ki prihaja od zgoraj. Resnica ljubezni. V prvem berilu smo brali iz Danijelove knjige opis prihoda Sina človekovega z neba, ko bo prišel in prevzel dokončno oblast nad stvarstvom. To, kar se prvi hip sliši zgolj kot pripovedka za otroke, nosi v sebi tudi močno sporočilo. Vse, kar je na tem svetu zgrajeno na laži in neresnici, na nasilju in prevarah – na vsem, zaradi česar je šel Jezus na križ, se bo v nekem trenutku sesulo v prah. Neštetokrat se ljudje sprašujemo, zakaj temu in onemu, ki gradi na laži, na slepariji, na zvijačah, vse tako uspeva. Odgovor je nedvoumen, kakor ga daje starozavezni Pridigar: »ne vznemirjaj se, ne delaj si skrbi in žalosti zaradi tega; samo malo počakaj«. Od tistega sramotnega dogodka na Kalvariji je bilo treba počakat komaj kaj več kot 36 ur. Ne zaradi maščevanja, ampak zaradi ljubezni do resnice, to je ljubezni do človeka, ki ji Bog ostaja neomajno zvest. V tragediji na Kalvariji, v kateri pravzaprav ne najdeš krivca, ki bi ga obsodil za ta zločin, se resnica pokaže nesluteno hitro, na velikonočno jutro.

Za nas je pomembno vedeti, da resnica zanesljivo zmaguje. Seveda tista od zgoraj, ki je Božja. Jezus nas je prav tam pred Pilatom tako lepo povabil: »Kdor je iz resnice, posluša maj glas!« Povabil nas je, naj sledimo njegovemu glasu, ker edino ta glas oznanja resnico. Seveda poslušnost resnici zahteva tudi žrtev. Živeti pošteno je žrtev; jasno se izpostaviti za resnico, se zavzeti zanjo v javnosti, pred sodelavci, je žrtev, ki je včasih podobna prav bičanju. Videti v vsakem človeku brata, je žrtev; videti Jezusa v tistem, ki ti je storil krivico, je boleča žrtev. Ampak to je resnica, ena in edina, ki nam odpira vrata Božjega kraljestva in kraljevanja z Jezusom. Amen.

Franc Likar, župnik