Duhovniki, ki so službovali v Ajdovščini Ajdovska župnija imakrstne matične knjige od leta 1732. Pri vsakem krstu je navedeno ime duhovnika, ki je bil krstitelj. Na tej podlagi sem sestavil seznam duhovnikov, ki so delovali v Ajdovščini. Kot kaplani, vikarji so v Ajdovščini službovali: Nikilaj Rodeskini, (... - 1742), doma iz Ajdovščine; kaplanm ki je leta 1722 krstil slikarja Antona Cebeja. Anton Jerič (1742 - 1745). Anrdej Durn (1745 - 1750). Gregorij Batič (1750 - 1759), kaplan za čas Madchove vizitacije leta 1758. Takrat je bil star 56 let, duhovnik je bil že 32 let in v Ajdovščini že osem let. Vizitatorju je povedal, da opravi duhovne vaje vsako leto v Vipavi, da na vsak praznik uči verouk tudi popoldne z litanijami, večernicami in z enim elom rožnega venca. Anton Slokar (1759 - 1765), rojen leta 1728 v Lokavcu, v duhovnika posvečen v Gorici leta 1756. Iz Ajdovščine je odšel na Kočevsko, kjer je umrl leta 1799. Janez Mohorčič (1765 - 1775). Anton Lokar (1755 - 1779). Jožef Kompare (17779 - 1780). Jožef Čopič (1780 - 1800). iz Ajdovščine je šel službovat v Gaberje. Justin Cargnelutti (1800 - 1802), kapucin iz Gorice, dve leti ekspozit in krajevni kaplan. Anton Fegic (1802 - 1816). ajdovski rojak, ki je vodil prenovo cerkve leta 1811, ko so kupili Lazzarinijev veliki oltar in drugo cerkveno opremo v Gorici. Umrl v Ajdovščini 25.8.1818. Pokopal ga je kaplan Gregor Rudolf.[Glej Liber Mortuorum Haydovii,leto 1818] Bil je krepke postave, zdravega uma in še dosti dober govornik. [Plesničar, str. 99] Andrej Ferjančič (1817 - 1818), kurat v Šturjah in soupravitelj v Ajdovščini. Gregor Rudolf (1818-1819). Anton Švagst (1819 - 1833). Franc Forcešin? (1833 - 1834). Janez Nep. Ličen (1834 - 1836). Ignacij pl. Posarelli (1837 - 1846), rojen 1.4.1808 v Gorici, posvečen 25.9.1831, umrl 17.12.1846 star 38 let, v Ajdovščini. "da je v Ajdovščini šolaso  se posebno g. I. Posarelli trudili, ki so jo l. 1839 vtemelili. "[Plesničar, str. 95] Mihael Mervič (1847 - 1853), rojen 10.9.1816, posvečen 22.9.1839 v Gorici. Bil je kaplan v Kamnjah. Po Posarellijievi smrti je prišel v Ajdovščino, potem pa je šel za župnika in dekana v Črniče, kjer je umrl 20.11.1877. "Vnet ud društva za domačo povestnico v Ljubljani se je vz zgodovino in iskanjem starih spominkov po naših krajih pečal," piše o njem Št. Kocijančič.[Plesničar, str. 95] Josip Volčič (1853 - 1855), rojen 3.3.1813 v Črničah, posvečen 22.9.1839 v Gorici. V letih 1846 - 1847 kaplan v Sv. Križu. Iz Ajdovščine je šel leta 1855 za dekana v Devin, kjer je umrl leta 1860 star 47 let. Andrej Vrtovec (1855 - 1870), rojen 6.11.1816 v Sv. Križu, posvečen v Gorici 23.9.1843. Leta 1846 je bil v Šmarjah. Umrl v Ajdovščini 31.5.1870, star 54 let. "Bil je nadvse delaven odbornik l. 1863 ustanovljene ajdovske Čitalnice in do svoje prerane smrti zavzet Lavričev sotrudnik."[Plesničar, str 95] Simon Gaberšček (1870 - 1880), rojen 13.10.1836 v Libušnjah, posvečen 31.3.1867. Kot kaplan je bil na Srpenici, v Kanalu in v Sv. Križu. Iz  Ajdovščine je leta 1880 šel v Štandrež pri Gorici, kjer je umrl 3.7.1895. Bil je "navdušen pristaš ceciljanskega petja in je bil med prvimi goriškimi člani Ceciljanskega društva v Ljubljani. Leta 1873 je poskrbel, da je dobila ajdovska cerkev nove orgle." [Plesničar, str. 95] Stare orgle so prodali v Stomaž. Kot župniki so v Ajdovščini službovali: Ivan Dugolin (1880 - 1899), rojen 2.5.1849 v Škrbini posvečen 31.8.1873 v Gorici. Bil je kaplan v Št. Ferjanu, v Tolminu, v Oblokah pri Podmelcu, od koder je prišel za kurata v Ajdovščino. 22.11.1898 je ostal župnik. Umrl je 23.10.1899 v Ajdovščini, star komaj 50 let. O njem je precej napisanega v poglavju, ki govori o župniji ob koncu 19.stoletja. Janez Kromar, župnik v Šturjah, soupravitelj v Ajdovščini od leta 1899 do 1900. Josip Cigoj (1900  1907), rojen 29.11.1870 v Malovšah, posvečen 15.7.1894 v Gorici. Najprej je bil kaplan v Tolminu, nato župnijski upravitelj v Jagerščah pri Cerknem. Umrl je za jetiko, na rojstnem domu 14.3.1909, star komaj 39 let. "V zadnjih mesecih ajdovske službe začasno upokojen je šel iskat zdravja v Bohinj, toda zaman. Blag in dobrohoten gospod je ostal Ajdovcem v najlepšem spominu."[Plesničar, str. 96] Ivan Podobnik (1907 - 1908), rojen 23.12.1877 na Plužnah pri Otaležu. Najprej je študiral pravo na Dunaju, pozneje vstopil v bogoslvje v Gorici. Nadškof ga je poslal v Gradec študirat slavistiko,  po naškofovi smrti so ga poslali v Ajdovščino. Nato je bil 20 let vikar v Gradnem v Goriških Brdih. Umrl je 25.9.1928, star 51 let. "V Ajdovščini se še danes spominjajo njegovih lepih propovedij."[Plesničar, str. 96] Alojz Novak (1908 - 1911), rojen 27.6.1881 v Trnovem pri Ilirki Bistrici, posvečen v Gorici 3.5.1905. Škof ga je dal študirat na Dunaj v Aguštinej. Potem ga je poklical v Ajdovščino. Leta 1911 je šel za vzgojitelja in knjižničarja v bogoslovno semenišče. V Črničah je bila za župnika in dekana od leta 1914 do leta 1944, ko je postal kanonik stolnega kapitlja v Gorici. Umrl je 30.8.1967 v Gorici. Znana je njegova knjiga Črniška kronika. Bil je vpliven prosvetni in kulturni delavec, velik nasprotnik fašističnega terorja in komunističnega zatiranja. Bil je med ustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe in med pobudniki tednika Slovenski Primorec ter nekaj časa tudi njegov urednik. Ivan Rejec (1911 - 1914), rojen 11.9.1878 v Šebreljah, posvečen v Gorici 14.7.1901. Potem je bil nekaj časa kaplan v Dorenberku, nato je bil prefekt v malem semenišču in kasneje v bogoslovju ter katehet na goriški gimnaziji. Iz Ajdovščine je šel za župnika v Sv. Križ, kjer je služboval od leta 1914 do leta 1931. Tega leta je bil obsojen na tri leta konfinacije. Od leta 1933 do 1941 je bil župnik v Opatjem selu, kjer se je upokojil. Umrl 2.8.1958 v Zaloščah. Bil je ena najbolj markantih in izobraženih osebnosti med slovenskimi duhovniki med prvo in drugo svetovno vojno [Prim. Primorski biografski leksikon, Rejec Ivan] Veljal je za katoliškega ideologa. Pisal je razprave iz sociologije, narodnosti in  filozofije. Izhajal je iz Krekove socialne šole. Mihael Kmet, župnik v Šturjah od leta 1914 do 1919 soupravitelj v Ajdovščini. Josip Kosovel. Kot begunec je prišel leta 1915 v Ajdovščino, kjer je pomagal v župniji. "Sedaj so prišli v Ajdovščino stanovat kot begunec č.g. Kosovel , iz Štandreža, ki bodo imeli sv. maše v Ajdovščini vsak dan ob 7h .[Oznanilna knjiga, Šturje] Ko so se razmere na soški fronti umirile, se je leta 1918 vrnil v Štandrež. Josip Fon (1919-1934), rojen 14.3.1879 na Vrsnem, posvečen 2.8.1903 v Gorici. Bil je kaplan v Bovcu (1903 - 1904), v Volčah (1904 - 1907), kurat v Novakih (1907 - 1910). Med prvo svetovno vojno je bil kurat v Zapotoku. Iz Ajdovščine je bil izgnan od italijanskih oblasti v Vipolže, kjer je umrl 29.11.1956. [Prim. Primorski biografski leksikon, Fon Josip]. Več o njegovem delu je v poglavju, ki opisuje življenje pod Italijo. Srečko Gregorec, župnik v Šturjah in v letih 1934 do 1936 soupravitelj v Ajdovščini. Ivan Likežič (1936 - 1939), rojen 18.6.1910 v Biljah, bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika 21.12.1935. Takoj po novi maši je bil nastavljen za župnijskega upravitelja v Ajdovščino, kjer je delal z vso mladostno zagnanostjo. Njegovo versko-vzgojno delo je bilo načrtno, navdušeno in dolgoročno naravnano. Bil je športnik in planinec. Zbolel je za tumorjem v glavi. Umrl je 7.2.1940 v Biljah star komaj trideset let in bil tam tudi pokopan. Srečko Gregorec, župnik v Šturjah in v prehodnem obdobju drugič soupravitelj v Ajdovščini. Dušan Bratina (1940 - 1967), rojen 5.1.1914 v Velikih Žabljah, bogoslovje študiral v Gorici in tam je bil posvečen v duhovnika 11.6.1938. Postal je župnijski upravitelj v Stomažu. V Ajdovščini je bil župnik od leta 1940 do leta 1967. Je duhovnik z najdaljšim službovanjem v zgodovini ajdovske župnije. Leta 1967 je šel v Šempeter pri Gorici, kjer je bil župnik do leta 1988. Sedaj tam živi v pokoju in še vedno pomaga župniji. O njegovem življenju in delu v Ajdovščini, je več na straneh, ki popisujejo vojno in povojno obdobje. Albert Metlikovec (1967 - 1979), rojen 28.9.1920 v Slivnem pri Šempolaju. Pozneje se je družina preselila v Sesljan. Bogoslovje je študiral v Gorici in bil tam posvečen v duhovnika  3.6.1944. ajprej je bil kaplan v Komnu, čez leto dni v Črničah, nekaj mesecev v Idriji. Leta 1946 je šel v Lozice, od koder je soupravljal Vrabče. Od 1950 do 1957 je bil župnik na Colu in nato deset let v Šempetru pri Gorici. V Ajdovščini je bil dvajset let. Leta 1979 je zaradi bolezni stopil v pokoj in živel v Novi Gorici. Tam je umrl 3.10.1982 star 62 let. Pokopan je v Ajdovščini. Za delo pri prenovi slovenske kateheze je dobil leta 1980 na Teološki Fakulteti v Ljubljani častni doktorat, odlikovan je bil z naslovom monsignor. Sodeloval je  pri nastajanju skoraj vseh katekizmov, ki so po vojni nastali v Sloveniji. Začel je usposabljanje katehetov na Mirenskem Gradu. Veliko je pisal v revijo Cerkev v sedanjem svetu in bil med njenimi ustanovitelji Ivan Albreht (1979 - 1999), rojen 6.6.1945 v Doleh, župnija Zavratec. Gimnazijo je naredil na SVŠ v Vipavi, teologijo je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 28.6.1970 na Sveti gori. Po novi maši je bil kot semeniški duhovnik najprej v Kopru, v Lokvi pri Divači, Postojni in Tolminu. Od leta 1971 do 1976 je bil vzgojitel v Malem semenišču v Vipavi, hkrati je študiral v Ljubljani na Filozofski fakulteti pedagogiko in sociologijo. Nato je bil tri leta župnik v Lokavcu in od leta 1979 do 1999 župnik v Ajdovščini. Ves čas od leta 1971 predava na Srednji verski šoli oziroma na Škofijski gimnaziji v Vipavi različne šolske predmete (sociologijo, psihologijo, družbeno ureditev, telesno vzgojo, verouk, ...). Bil je v Svetu za semenišče pri Jugoslovanski škofovski konferenci (1975 - 1979), član Medškofijskega katehetskega sveta (1982 - 1991) in v Škofijskem pastoralnem svetu (1988 - 1998). V celjski Mohorjevi družbi deluje kot odbornik (1983 . 1991; 1996 - ...). Nekaj let je bil tudi v njenem tajništvu. Od leta 1992 do 1998 je bil prodekan novoustanovljene dekanije Vipavska. S članki sodeluje v reviji Cerkev v sedanjem svetu in je eden oda avtorjev katehatskih priročnikov Kateheze za starše A, B, C, ki jih je izdal Škofijski ordinarjat v Kopru.[Prim. Primorski biografski leksikon, Ivan Albreht] V povprečju so duhovniki v Ajdovščini upravljali župnijo sedem let in šest mesecev. V času med odhodom enega duhovnika in prihodom drugega so navadno soupravljali župnijo duhovniki iz Šturij ali patri iz Sv. Križa. V prihodnosti bo duhovnik iz Ajdovščine verjetno moral soupravljati kakšno manjšo okoliško župnijo. Ivan Albreht; Osnutek zgodovine ajdovske župnije in cerkve, stran 65-70 http://zupnija-ajdovscina.rkc.si/index.php/content/display/89