Duhovniki, doma iz ajdovske župnije Nikolaj Rodeschini, ki je deloval v Ajdovščini prav gotovo v letih 1732 - 1742. "Verjetno je, da je bil mož iz ajdovske rodbine pl. Rodeschinijev, ki je bila med najstarejšimi priseljenimi družinami v Ajdovščini. Ajdovske rojstne matice, ki datirajo od leta 1732, navajajo, ime Rodeschinijev prvič leta 1748."[Plesničar, stran 93. V resnici najdemo priimek Rodeschinijev v krstni knjigi že leta 1732] Ambrozij Rodeskini, rojen 21.7.1746 v Ajdovščini,in umrl 4.2.1810 v Gorici. Kapucin je postal 1765. V letih 1790 - 1804 je bil "Missionarius Aposolicus" v Neapeljskem kraljestvu, kjer so mu zaradi učenosti in modrosti ponudili škofovsko službo, a jo je odklonil. Bil je filozof. Njegov spis iz leta 1778 Institutiones universae philosophiae Recentioris, usibus discipulorum accommodatae hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Spis je v bistvu učbenik filozofije. ot lektor teologije je od leta 1778 do reform Jožefa II. poučeval teologijo v Zagrebu. Modernost njegove filozofije je v tezi, ki razlaga naravne pojave kot delovanje sil. V filozofskih razmišljanjih se je naslanjal na Rogerja Boškoviča in Janeza Dunsa Scota. [prim. Franc Kralj - Angel Kralj, Kapucinski samostan s cerkvijo v Vipavskem Križu, Ljubljana 1993, str. 78, 79] Anton Fegic, rojen leta 1746 v Ajdovščini in umrl prav tam 25.8.1818. Bogoslovje je študiral deloma v Ljubljani, deloma v Gorici, kjer je bil posvečen leta 1765. Najprej je služboval pet let v Beljaku,nato 14 let v Kamniku, zatem v Šturjah do decembra 1802, ko je odšel v rosjtni kraj Ajdovščina. Njegov podpis v krstnih knjigah zasledimo do leta 1816. Pod njegovim vodstvom so v Ajdovščini kupili Lazzarinijev veliki oltar. [Prim. Plesničar, str. 99] Dr. Franc Leopold Žigon, filozof in teolog. Rojen 12.11.1863 v Ajdovščini in umrl 21.5.1936 v Gorici. Teologijo je študiral v Gorici in tam je bil posvečen v duhovnika 21.7.1887. Novo mašo je imel v Ajdovščini 14.8.1887. Župnik Dugolin v Dnevniku izraža veselje, da je v Ajdovščinipo 150 letih spet nova maša.[Prim: Dnevnik župnijskega urada, četp 1887. Kdo bi imel pred 150 leti novo mašo, mi ni uspelo ugotoviti. Morda je mislil na Nikolaja Rodeschinija, ki pa je imel novo mašo pred več kot 150 leti.] Na duaju je doktoriral iz teologije z disertacijo Questiones introductoriae in epistolas S. Pauli. Bil je strokovni pisatelj, filozof in teolog. V goriškem bogoslovjuje predaval fundamentalko, dogmatiko in nazadnje filozofijo. Napisal je veliko člankovin razprav v latinščini, slovenščini in nemščini. Objavljal je pri raznih evropskih založbah. Njegova priljubljena tema je bilo razmerje med Božjo milostjo in človekovo svobodno voljo. Kot filozof in teolog je bil jasen, precizen in oster logik. Njegova dela so imela mednarodni odmev. Njegovo temeljno delo je bilo De scientia media seu Thomismi con Molinismo concordia. Napisal je še Die hinreichende Gnade Gottes und di freie Schuld des MEnschen bei der aktuellen Sünde; O analogiji in slovenskem filozofskem nazivoslovju; Divus Thomas arbiter controversiae de concursu divino; Providentia divina et peccatum, itd. Izlemno je bilo njegovo poznavanje Tomaža Akvinskega in drugih teologov, zato je žel priznanje tudi pri kritikih. V narodnem pogledu je bil vselej zaveden Slovenec. Znal je poiskati stike tudi z Italijaniin imel med njimi iskrene prijatelje.[Prim. Primorski bibliografski leksikon, Žigon Franc] Josip Kalin, rojen v Ajdovščini 7.3.1863. Nove maše ni imel v Ajdovščini, ampak v Gorici. Najdlje je deloval v Drežnici, kjer je sezidal veličastno cerkev v čast Srcu Jezusovemu. Tam je umrl 1.6.1949. Franc Setničar, rojen v Ajdovščini 30.11.1875, umrl v Gorici na belo nedeljo 8.4.1945. Ubila ga je bomba aneriškega letale, ko je razrušilo njegovo hišo. V duhovnika je bil posvečen 30.11.1898 v Gorici. Najprej je bil vzgojitelj v Malem Semenišču, nato pa rektor goriškega bogoslovja. Leta 1906 je postal nadškofijski tajnik, leta 1918 pa vodja nadškofijskih uradov (nadškofijski kancler). To visoko službo je opravljal do druge svetovne vojne, čeprav je leta 1933 uradno stopil v pokoj. Znan je bil kot nadarjen glasbenik. Končal je konservatorij v Regensburgu in popolnoma obvladal klavir, violino in violončelo. Zložil je nekaj cerkvenih skladb za ljudsko petje. Nekaj časa je deloval tud kot organist v goriški stolnici. Bil je velik planinec. V gore je hodil v vseh letnih časih in je predhodnik današnjega zimskega alpinizma. Postavil si je nalogo preplezati Triglav v vseh mesecih leta. O svojih drznih podvigih je pisal v revijah.[Prim: Primorski bibliografski leksikon, Setničar Franc] Ljubo Marc, rojen 1.11.1920, bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika 3.6.1944. Služboval je v različnih krajih. Dve leti je bil kaplan v Cerken, potem je leto dni študiral cerkveno zgodovino na  Gregoriani v Rimu. Od leta 1948 do 1951 je bil župnijski upravitelj v Drežnici, sledilo je šest let zapora. Od leta 1958 do 1965 je bil župnijski upravitelj v Godoviču, od tam je nekaj časa soupravljal Zavratec. Potem je bil deset let župnijski upravitelj na Planini. Od jeta 1975 je župnik v Biljah. Leta 1951 je bil zaprt in leta 1952 obsojen na montiranem procesu v Tolminu na deset let zapora. Pred nekaj leti je bila krivična sodba sodno razveljavljena. Del svojega življenja zlasti čas komunističnih zaporov je leta 1994 opisal v knjigi Črepinje. Pisal je članke v pastoralni reviji Cerkev v sedanjem svetu.[Prim: Primorski bibliografski leksikon, Marc Ljubo] Dr. Klavdij Stibilj,  rojen v Ajdovščini 18.2.1938. Zaradi težkih razmer v domači družini je bil več časa v raznih italijanskih zavodih. Pozneje je postal redovnik premonstratenec. Živi v ZDA, v državi Indiana. Je doktor zgodovine in dekan kolidža v mestu Schereville. Pavel Čibej, rojen v Ajdovščini 7.6.1936, gimnazijo je naredil na Srednji verski šoli v Vipavi, bogoslovje je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29.6.1968 v Kopru. Kot kaplan je bil na Pivki- Št Peter na Krasu,. Leta 1970 je postal župnijksi upravitelj na Libušnjah, od tam je soupravljal Kamno. Nato je šel leta 1983 za župnika na Bukovo, od koder je soupravljal Orehek. Na Bukovem je umrl 26.2.1987. Pokopan je v Ajdovščini. Valentin Batič, rojen 26,1,1947, leta 1966 je odšel iz domovine, k lazaristom v Kanadi je pristopil leta 1972, teologijo je đtudiral v ZDA v Philadepphiji, v duhovnika je bil posvečen 31.5.1980 v Logu pri Vipavi. Deluje v Kanadi in vodi slovensko župnijo v Torontu. Jože Pegan, rojen 2.11.1949, gimnazijo je naredil na SVŠ v Vipavi, teologijo je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bl posvečen 29.6.1975 na Sveti gori. Kot kaplan je deloval eno leto v Tolminu in eno leto v Kopru. Leta 1977je šel za župnika na Gorenje Polje, od tam je več časa soupravljal župnijo Marijino Celje - Lig. V Šempetru pri gorici je bil za župnika in kasneje tudi za dekana šempetrske dekanije od leta 1988. Ivan Gregorc, rojen 19.12.1953, gimnazijo je naredil na SVŠ v Vipavi, teologijo je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29.6.1979 v Logu pri Vipavi. Kot kaplan je deloval v Kopru. Župnik v Grgarju je postal leta 1987, od tam je soupravljal tudi župniji Bate in Trnovo. Leta 1998 je šel za župnika v Drežnico. Peter Černigoj, rojen 16.7.1968, srednjo šolo je delal v Novi Gorici, teologijo je študiral v Ljubljani. V uhovnika je bil posvečen 29.6.1994 v Logu pri Vipavi. Kot kaplan je najprej deloval v Tolminu, od tam pa je šel leta 1997 za kaplana v Komen. Marjan Škvarč, rojen 3.4.1968, srednjo šolo delal v Novi Gorici, teologijo je študiral v Ljubljani. V Duhovnika je bil posvečen 29.6.1995 v Kopru. Kot kaplan je najprej deloval v Cerknem, od tam je šel leta 1998 za kaplana v Koper. Ivan Likar, rojen 24.8.1972, srednjo šolo je delal v Ljubljani, kjer je študiral tudi teologijo. Za duhovnika je bil posvečen 29.6.1096 v Kopru. Kot kaplan deluje v župniji Kristusa odrešenika v Novi Gorici. Ivan Albreht; Osnutek zgodovine ajdovske župnije in cerkve, stran 61-64http://zupnija-ajdovscina.rkc.si/index.php/content/display/88