Pri poslušanju nedeljskih odlomkov Božje besede je pomembno, da najdemo vodilno misel, rdečo nit, ki povezuje vsebino vseh treh odlomkov. Tako tudi lažje razumemo sporočilo, ki nam ga želi posredovati, lažje o njem premišljujemo in kar je najbolj pomembno: nekaj od tega nam sede v dušo kot smerokaz za ravnanje, za življenje v dneh, ki so pred nami. Tako po kapljicah sprejemamo Božji nauk in ta usmerja naša dejanja.

Rdečo nit današnje Božje besede moremo najti z lahkoto, kar ponuja se nam: izvirni greh, satan, razdor. Greh prinaša razprtije in razdor. Začne se s sumničenjem. Akter tega je hudič. Razdor se zgodi takoj po grehu prvega človeka. Adam in Eva se obregneta ob Boga, potem na kačo. Ko vidita, da se to ne bo obneslo, se začneta znašati eden na drugega, kdo je kriv. Kot neustavljiv plaz se ta moč greha razliva skozi zgodovino in odnaša vse pred seboj. Najhuje je prav to, da ruši odnose in vnaša razdor: med ljudmi ter med ljudmi in Bogom. Da pred tem ni prav nihče varen, dokazuje dogodek in današnjega evangelija. To so Jezusovi domači, sorodniki. Hudič jim je vdihnil sum, da je z Jezusom nekaj narobe, da je iz uma, ni pri zdravi pameti. Zato naj, ker ga je obsedel hudič, gredo, ga poiščejo in odpeljejo nazaj domov, da jim ne bo delal sramote. Jezus je to zaznal. Takoj je povedal, da hudič ne bo delal sam proti sebi, ne bo sam sebe preganjal in uničeval. Satan je zato, da ustvarja razdor, ne pa da človeka rešuje, kar dela Jezus in to lahko na lastne oči vidijo, ko dela čudeže in ljudi rešuje tega ali onega zla. Pripisovati satanu Božjo moč, to je greh brez primere, to je greh zoper Svetega duha, za katerega Jezus pravi v današnjem evangeliju, da na vekomaj ne bo odpuščen. Ne more nekdo, ki je obseden s hudim duhom delati dobrega! In tudi če je videz njegovih dejanj dober, v bistvu vnaša razdor, ruši, uničuje, podira. To je nekaj resnično strašnega! Misliti, da delaš dobro, a ustvarjaš razdor! To je strašna zmota, v katero pade človek, ki se ne odpre Svetemu Duhu, ki ga ne prosi za razsvetljenje, ki ne prosi, naj ga Sveti Duh vodi. Če v človeku ni prostora za Svetega Duha, bo ta prostor zasedel hudi duh, ne da bi ga človek posebej vabil. V tem je greh proti Svetemu Duhu.

Drugo kategorijo ljudi poleg Jezusovih sorodnikov predstavljajo pismouki in farizeji, ki so nalašč zato, da bodo Jezusa kaj podučili, prišli iz Jeruzalema. Tudi oni imajo Jezusa za obsedenega, prepričani so, da je krivoverec in bogokletnik. Treba ga je odstraniti da se bo njihovo skupnost, v njihov narod vrnila edinost in bi tako preprečili razkol. Ne vedo pa, da je razkol že tu in povzročili so ga s tem, ko so zavrnili Jezusa. Njihov greh je v tem, da so zaprli oči za otipljivost in očitnost Božjega delovanja v Jezusu. Neodpustljiv greh zoper Svetega Duha.

Tema dvema skupinama ljudi, na katere naleti Jezus v današnjem evangeliju, pa stoji nasproti tretja. To so tisti, ki so se zgrnili v hišo, da bi poslušali Jezusovo besedo. Poslušajo jo s preprostim in čistim srcem, z ljubeznijo in dobro voljo. To so Jezusovi novi sorodniki, povezani z močnejšo vezjo kot je krvna, človeška. Po Svetem Duhu jih z Jezusom veže močnejša vez kot je krvna. To je vez porojena iz izpolnjevanja Božje volje.

Vsak od nas ima navsezadnje v življenju eno samo izbiro: ali bo podlegel zlu in vnašal razdor, ali pa bo zavestno premagoval hudobijo z dobroto in tako odpiral prostor Bogu, v katerem bomo postajali vse bolj Božji sorodniki v izpolnjevanju njegove volje.

Franc Likar, župnik