»Umolkni in pojdi iz njega!« Dve krepki besedi, ki nam nista tuji v vsakdanjem življenju. Prva beseda UMOLKNI: utihni, nehaj, kaj mi kar naprej govoriš, ušesa me bolijo od tvojega govorjenja…; in druga beseda POJDI, ki je še hujša: nočem te videti, v napoto si mi, izgini… sta zelo težki besedi, ki sta sposobni prekiniti ne samo dialog, ampak tudi odnose; povzročata in puščata rane.

Jezus je, kot smo slišali, ti dve besedi izrekel prav na samem začetku svojega oznanjevanja. Namenjene seveda niso bile človeku, namenjene so bile hudemu duhu in zlu, ki ga hudi duh seje v človeka in ga naredi hudobnega. Beseda hudoben pomeni, da je v človeku navzoče delovanje hudega duha, da mu podlega. To delovanje želi Jezus pregnati iz človeka, ko izreče besedi 'umolkni' in 'pojdi'. Hudi duh naj preneha s svojim zlim delovanjem v človeku. V tem je ta Jezusov 'nov nauk z oblastjo', ki so se mu vsi čudili.

Kaj je ta nauk z oblastjo? Teologi so si edini v tem, da je to Jezusovo dejanje v Kafarnaumu eden izmed Jezusovih eksorcizmov. V zadnjem času tudi to besedo večkrat slišimo, če ni že prav moderna. Vemo za duhovnike eksorciste, ki so od škofa posebej pooblaščeni za izganjanje delovanja hudega duha iz ljudi. To poslanstvo včasih napačno razumemo. Ne gre za neko posebno moč ali kar 'magično silo', s katero bi duhovnik opravljal to poslanstvo. Tudi nimajo neke posebne moči predmeti, ki jih morda duhovnik eksorcist pri tem uporablja. V zadnji številki Ognjišča sta predstavljena dva taka predmeta: sol in sveča. Noben premet nima magične moči; predmeti so le znamenja, ki nam pomagajo razumeti, da je na delu Bog.

Bistveno za uspešnost izganjanja delovanja hudega duha iz človeka je dvoje: molitev in post. To je bistvo poslanstva, ki ga duhovnik – eksorcist, ki pa ne zadostuje, če se v to ne vključi tudi človek, ki potrebuje pomoč. Pomislimo, da je nekje Jezus sam rekel: »Ta rod se ne izganja drugače kot molitvijo in postom.«

Iz tega pa lahko potegnemo za nas pomemben zaključek – kdo more biti eksorcist? Ne samo duhovnik, ki ga škof za to pooblasti, ne tisti, ki zna rokovati z magičnimi predmeti. Eksorcist mora biti čisto vsak kristjan. More in mora. Pooblastilo za to mu daje krst, moč pa drugi zakramenti, ki jih prejema za vsakdanje življenje. Z molitvijo in postom ukazujemo hudemu duhu: umolkni in pojdi iz mene, iz mojega bližnjega, prijatelja, sorodnika…. Potreba po od škofa pooblaščenih eksorcistih nastane takrat, ko se kristjani sami odpovemo temu poslanstvu, ko pešata naša molitev in post in se tega dvojega hudič več ne boji, ker je prešibko.

Če govorimo z Bogom, nam hudič ne more skakati v besedo.

Franc Likar, župnik