Zauživanje velikonočnih jedil (velikonočni zajtrk)
Glede časa, kdaj zauživamo velikonočni žegen,(velikonočna jedila) se držimo družinske tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo doma zares vsi zbrani. Tedaj stopimo k mizi, stojimo, voditelj začne z znamenjem križa in zmoli blagoslovno molitev.
Voditelj: V imenu Očeta……
Vsi: Amen
Voditelj: Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so še posebno znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, blagoslovi te velikonočne jedi in naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi.
Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu
Voditelj pokropi jedila z blagoslovljeno vodo, če jo ima.
Nato sedemo. Mama (gospodinja) razdeli najprej kruh, ob jedi pa se pogovarjamo in jemljemo z mize, kar komu ustreza. Če je potrebno komu razložiti pomen posamezne jedi, to razloži voditelj:
Šunka (ali drugi kos mesa) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ko so mu vojaki podali gobo, namočeno v kis.
Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in njegovih petero ran, so pa tudi podoba groba in Jezusovega vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skali, ki je zapirala Kristusov grob, a jo je angel ob vstajenju odvalil.
Kruh (ali potica) nas kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu. ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. Okrogel kruh ali potica ponazarja tudi Kristusovo krono.
Uživanje velikonočnih jedi ni kateri koli vsakodnevni obrok, ampak je uživanje praznične popotnice.
Velika noč
Velika noč je največji krščanski praznik. V Judovskem velikonočnem obredu je poseben del, ko majhen otrok vpraša očeta družine: »Zakaj je danes tako velik praznik?« In potem oče razloži vsebino praznika, kako so bili Izraelci sužnji v Egiptu in kako jih je Bog po Mojzesu peljal v obljubljeno deželo, kako so pred odhodom zaužili velikonočno jagnje ...
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Obstajata dve vrsti strahu. Strah vojakov, ki padajo po tleh in strah žena, ki najdejo prazen grob. Angel spodbuja žene: Ne bojte se! ON, ki ga iščete je vstal. To velja tudi za nas. Veselimo se te tolažilne resnice. Ker se tega premalo veselimo, obžalujmo!
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi skupaj: Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre…..
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Voditelj: Gospod Jezus, daj nam močno in pogumno srce, da ti bomo vedno zvesti in da bomo vedno z veseljem oznanjali resničnost tvojega vstajenja.
Vsi: Amen
Voditelj: Poslušajmo poročilo o Jezusovem vstajenju Mr 16,1-7
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.
- Gospod, prosimo te za vse, ki iščejo smisel in pot svojega življenja, da bi se mogli srečati z vstalim Kristusom.
- Za naše družine, da bi nas velikonočno praznovanje utrdilo v zvestobi Kristusu in napravilo srečne.
- Za naše birmance in prvoobhajance, naj njihova priprava na zakramente rodi v njihovem življenju bogate sadove.
- Za vse, ki so pogreznjeni v trpljenje, bolečine in osamljenost, da bi se lahko pridružili Kristusovemu trpljenju.
- Naj bomo vedno orodje vstalega Gospoda.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, z radostnim srcem praznujemo tvoje vstajenje. Ko strmimo nad nedoumljivimi skrivnostmi, se ti zahvaljujemo, da si za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. S tem je naše življenje dobilo nov smisel, saj verujemo, da trpljenje mine in da bomo s smrtjo vstopili v novo življenje.
Vsi: Amen
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa
Velikonočno kosilo
(Ta obred je lahko tudi pred velikonočnim zajtrkom)
Naj praznik v naši družini ne izzveni v prazno. Družinsko mizo pripravimo in okrasimo praznično. V sredi mize naj bo, v lepi spomladanski ikebani, rdeča ali bela sveča, ki je znamenje velike noči. Pred velikonočnim kosilom eden od staršev prižge velikonočno svečo in vodi skupno molitev, ki ji pravimo tudi »Velikonočna molitev«. To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu do bele nedelje.
Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.
Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen
Po molitvi si podamo roke in voščimo: »BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!«
Velikonočni ponedeljek
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti – druga kitica
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Vstalega Jezusa spoznamo v srečanju z Božjo Besedo, evharistiji in v srečanju z drugim. Obžalujmo vse tiste trenutke, ko na to nismo bili dovolj pozorni.
Trenutek tišine
Vsi: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Poslušajmo poročilo, kako se je Jezus prikazal učencema na poti v Emavs Lk 24, 13-35
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge:
- Napolni naša srca z živo vero.
- Vsem, ki dvomijo vate, daj milost vrnitve na pravo pot.
- V vsakem strahu nas potolaži s svojimi besedami: Mir vam bodi!
- Usmerjaj našo mladino na pota usmiljenja in dobrote, da bodo postali dobri kristjani.
- Daj vsem voznikom razum in strpnost, da ne bo toliko žrtev na cestah.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, prosimo te, odpusti nam našo slepoto, odpusti vse zamujene priložnosti, ko bi ti mogli po svojih bližnjih narediti uslugo, pa je nismo. Pomagaj nam, da nam bodo letošnji velikonočni prazniki odprli oči. Naj spregledamo! Naj bo naše srce ob vsakem srečanju s sočlovekom odprto za srečanje s teboj.
Vsi: Amen!
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.
Lokacija: