»Ljudje nismo na svetu zato, da bi se imeli lepo, ampak, da bi izpolnili načrt, ki ga ima Bog z nami!« to misel je izrekel in zapisal Božji služabnik, škof Friderik Baraga, naš svetniški kandidat. Minuli petek je minilo 150. let od njegove smrti in ob tej obletnici letos obhajamo »Baragovo leto.«

Izpolniti Božjo voljo; uresničiti načrt, ki smo ga prinesli s seboj na svet. Odkrivati ta načrt in mu slediti, ga v življenju dosledno izpolnjevati. Zato smo na svetu.

Ob poslušanju današnje Božje besede pa lahko hitro opazimo, da se ljudje na izpolnjevanje Božje volje zelo različno odzivamo. Lahko se Božjemu načrtu izmikamo, se upiramo, kakor Jona, lahko pa naredimo kot tako, kot apostoli, ko jih je Jezus poklical: brez besed, brez enega vprašanja, na Jezusovo vabilo tako rekoč spustijo vse iz rok in v istem trenutku že sledijo Jezusu, ne da bi karkoli vedeli o vsebini Jezusovega klica.

To kričeče nasprotje v Božji besedi nas danes nagovarja. Jona je Bog poslal v Ninive, posvariti prebivalce tega mesta, da imajo samo še štirideset dni časa, da se poboljšajo. Namesto v Ninive, se odpravi v popolnoma nasprotno smer, v Taršiš. Namesto na vzhod, obrne na zahod. Popoln upor Božjemu načrtu, ki je povrhu posledica Jonovega sovraštva, sebičnosti in privoščljivosti. Ninivlajne sovraži in jim ne privošči, da bi se jih Bog usmilil.

Najbrž nam ni težko najti primerjave med našim in Jonovim razmišljanjem in obnašanjem. Tisti neštetokrat izrečeni: »zakaj moram prav jaz? Saj so še drugi? Zmeraj jaz, za vse jaz?« to Jonovo upiranje, ki se kot neka packa izvirnega greha drži že malega otroka kot tudi zrelega ali starega človeka. Da niti ne pomislimo na vso tiho privoščljivost: »kar naj ga Bog malo štrafa za njegovo žlehnobo…« In gremo v nasprotno smer, proč od človeka, za katerega bi morda bili mi edina rešitev. Bežimo proč od njega in med begom ne naredimo drugega, kot da se vsake toliko ozremo, če ga je morda že zadelo.« in ko bomo pred prazniki šli k spovedi, bomo samozavestno izpovedali, da druge ljudi pustimo pri miru.

Ni brez razloga Jezus v evangeliju danes zaklical: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« To so njegove prve besede, ki bodo rdeča nit, vodilo, skozi vse njegovo javno delovanje. Brez našega spreobrnjenja bo vse, kar bo delal, brez pomena. Spreobrnjenje pomeni spreminjati se iz Jona v Jezusove učence, ki so na njegovo povabilo takoj odgovorili – ne z besedami, ampak z odločitvijo, da mu sledijo. Pripadnost Kristusu pomeni postati vedno bolj podobni njemu, ki ni prišel na svet zato, da bi se imel lepo, ampak, da bi izpolnil Očetovo voljo. Kaj je bila Očetova volja, pa vemo: križ.

Zato še enkrat: če mislimo, da smo na svetu zato, da bi se imeli lepo, bomo enkrat razočarani. Iskati lahke, prijetne poti, na katerih se samo uživa, je prevara, ki človeka ne osreči. Žal je ta prevara danes posebno huda.

Prosimo Gospoda za prava spoznanja in prave odločitve. Da bi manj iskali sebe in bolj to, kar nam On predlaga; da bi mu bolj preprosto sledili z izpolnjevanjem svojih dolžnosti , da bi se manj izgovarjali, manj zvračali odgovornosti na druge in naredili tisto, kar lahko naredimo: tisto, kar zmoremo narediti, za kar smo sposobni, kar znamo narediti, je brez dvoma tudi Božja volja, da naredimo.

Franc Likar, župnik