Preskoči na vsebino


Duh Cerkve

Na binkoštni praznik se veselimo Svetega Duha in njegovega delovanja v Cerkvi in v srcih vseh vernih. Sveti Duh Cerkev ohranja jo nenehno prenavlja in pomlaja z močjo velikonočne Kristusove zmage nad smrtjo, z zmago življenja. Sveti Duh Cerkev napolnjuje z močjo ljubezni, ki navdihuje ljudi za medsebojno edinost in razumevanje. Zaradi te moči Cerkev kljubuje viharjem človeške zgodovine, kakor ji zagotavlja njen ustanovitelj Jezus Kristus in kot smo brali v današnjem evangeliju: »Tolažnik Sveti Duh bo ostal pri vas vekomaj.«

Sveti Duh je prinašalec življenja. V veroizpovedi ga imenujemo »Gospod, ki oživlja.« Sveti Duh nas dviga iz duhovne omrtvelosti, ki jo v nas puščajo naši grehi in nas nagiba k odločitvam za to, kar je dobro. Za oživljanje naše vere nam prinaša svoje sedmere darove, s katerimi smo na poseben način obdarovani pri svetem krstu in birmi. Iz teh darov črpamo vedno, ko se odločamo za dobro in nam prinašajo sadove, ki jih našteva apostol Pavel: veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje, skromnost. Česa si vsak človek na tem svetu bolj želi: sebi in drugim, kakor takšnih sadov: pravega notranjega veselja in miru, nekaj več dobrohotnosti v našem sobivanju, zvestobe - v družinah – med zakonci, krotkosti in prizanesljivosti…

Vsi ti sadovi pa za nas niso nekaj nedosegljivega, so dosegljivi, le moč zanje potrebujemo. To moč nam lahko podari Sveti Duh. Če teh sadov ni, je to morda znamenje, da Svetemu Duhu premalo zaupamo in ga premalo prosimo. Sveti Duh nam je pripravljen podarjati svoje darove v vsej raznolikosti, da jih sprejemamo glede na naše sposobnosti. To nam zagotavlja apostol Pavel v drugem berilu.

Ti darovi pa niso sami sebi namen. Namenjeni so skupnosti. Vzemimo nekoga, ki ima dar za glasbo. Kaj koristi, če igra na inštrument le sam sebi, zaprt v svoji sobi. Brez pomena je njegov trud, če ne zaigra tudi drugim ljudem. Tako je z vsemi Božjimi darovi. Dani so nam, da z njimi bogatimo življenje drugih. Brez tega ni Cerkve. Cerkev je skupnost, kjer damo skupaj vse darove, ki so nam zaupani kot posameznikom. Vsi iz njih zajemamo in se bogatimo. Tako rastejo tudi sadovi edinosti, ljubezni, veselja in miru.

Tudi apostoli niso po prihodu Svetega Duha ostali zaprti v binkoštni dvorani, ampak so tako obdarovani, napolnjeni s Svetim Duhom, takoj šli med ljudi in jih povezali v skupnost.

Živeti in binkoštnega dogodka je naša obveza. Odločiti se moramo za to, za kar so se odločili apostoli: da v ta svet, ki je svet tako različnih govoric, mišljenj in nazorov, prihajamo z govorico Svetega Duha. To je govorica ljubezni, razumevanja, solidarnosti, odpuščanja in usmiljenja. Po Svetem Duhu nas Kristus pošilja v to stvarnost, kakršna je: žejna resnice, sprave, sožitja, notranje svobode in miru. Binkoštni kristjan ni le zgolj nemi opazovalec svojega okolja in časa, ampak je soustvarjalec prihodnosti. Sveti Duh ga navdihuje, da svojo lastno sedanjost živi odgovorno in da z odgovornostjo zre tudi v prihodnost. Človek, ki živi iz darov Svetega Duha sooblikuje svet, kakršen je v Božji zamisli.

Zato danes, na rojstni dan Cerkve še posebej prosimo Gospoda, da bi kristjani z veseljem sprejemali darove Svetega Duha v korist bratov in sester, vse Cerkve in družbe, ki ji pripadamo.


Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF